Menu Item
V Mariboru danes obeležujejo dogodke v Pekrah, kjer je 1991 Jugoslovanska ljudska armada obkolila učni center teritorialne obrambe. Dopoldne je potekala spominska slovesnost, na kateri je spregovoril predsednik republike Borut Pahor, sledila sta tradicionalni pohod, koncert in nagovor predsednika vlade Janeza Janše.
V Mariboru danes obeležujejo dogodke v Pekrah. Dopoldne je Mestna občina Maribor pripravila spominsko slovesnost ob 30. obletnici Pekrskih dogodkov.
Po zaključeni občinski slovesnosti je sledil tradicionalni pohod do vojašnice generala Maistra in nazaj v organizaciji Turističnega društva Pekre in Območnega združenja zveze slovenskih častnikov Maribor. Možen je tudi ogled prenovljene spominske sobe v Izobraževalnem centru Pekre, ki jo je v sklopu letošnje obletnice prenovil Muzej narodne osvoboditve Maribor.
Ob večernem koncertu Big Band Orkestra Slovenske vojske pred mariborsko Kadetnico je zbrane nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janša.
Koncert Big Banda Orkestra @Slovenskavojska pred Kadetnico v Mariboru potekal v čast vseh, ki so pred 30. leti v Pekrah in na ulicah Maribora branili svobodo Slovenije. pic.twitter.com/RplKJmUXJC
— Ministrstvo za obrambo RS (@MO_RS) May 22, 2021
Prvo merjenje realne moči med Slovenijo in Beogradom
Po besedah predsednika vlade so bili Pekrski dogodki uvertura vojne za Slovenijo. “Šlo je za prvo merjenje realne moči med Slovenijo in Beogradom, med slovensko teritorialno obrambo in slovensko policijo na eni ter jugoslovansko armado na drugi strani,” je dejal.
Spomnil je, da so prve slovenske nabornike urili tako v učnem centru teritorialne obrambe (TO) v Pekrah pri Mariboru kot na Igu pri Ljubljani, Jugoslovanska ljudska armada (JLA) pa je zahtevala razpustitev obeh teh centrov. “Vendar pa se je poskus razpustitve centra s silo zgodil samo v Mariboru. V desetletjih, ki so minila od takrat, je postalo jasno, da je JLA oziroma Beograd takrat izbral Maribor zaradi napačne ocene,” je dejal.
Na jugoslovanski strani so namreč po besedah Janše ocenjevali, da bodo Mariborčani podprli načrte, da se s silo zatre osamosvojitvene težnje Slovencev. “Namesto tega se je Maribor junaško uprl. In danes se bomo s pesmijo, glasbo, umetnostjo poklonili predvsem pogumu Maribora pred 30 leti,” je dejal premier. “Če Mariborčani ne bi prišli na ulice, takrat ko so v kasarnah v Mariboru tanki prižigali motorje, je veliko vprašanje, ali bi takrat lahko situacijo obvladali brez večjih žrtev,” je dodal in spomnil na prvo žrtev med slovenskim osamosvajanjem Josefa Šimčika, ki je umrl pod enim od teh tankov.
“Naj živi slovenska pesem”
Takrat je Slovenija po besedah Janše preizkusila trdno vztrajanje na svojih stališčih in korake, ki so na meji med pogajanji in oboroženim bojem, kot so blokade vojašnic in odvzem infrastrukture. “To je bila dobra mokra vaja za junij in julij, ko se je vojna v polnem obsegu začela,” je še povedal. “Naj živi pesem kot univerzalni jezik človeštva, še posebej naj živi slovenska pesem in naj živi svobodna in demokratična Slovenija,” je premier zaključil svoj govor pred koncertom Big Band Orkestra Slovenske vojske, ki ga je ob 30. obletnici Pekrskih dogodkov priredilo ministrstvo za obrambo.
V maloštevilnem občinstvu pred Kadetnico so bili med drugim minister za obrambo Matej Tonin, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš, mariborski župan Saša Arsenovič ter nekaj poslancev DZ, mariborskih mestnih svetnikov in vabljenih Mariborčanov.
.@JJansaSDS: V Pekrah je šlo za prvo merjenje realne moči med Slovenijo in Beogradom, med slovensko teritorialno obrambo in slovensko policijo ter JLA na drugi strani. pic.twitter.com/xZeDIZjoDA
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) May 22, 2021
Pahor ob obletnici: Slovenci zmagujemo, če sodelujemo
Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik republike Borut Pahor. Predsednik je poudaril, da “Slovenci zmagujemo, če sodelujemo”. “To zmagovalno miselnost bomo letos, ob obletnici, pogrešali,” je dodal.
Kot je dejal, je bila ob ustanavljanju samostojne države pred 30 leti odločilnega pomena politična in ljudska enotnost. “Zdi se, da v današnjih, bistveno bolj naklonjenih domačih in mednarodnih razmerah ne čutimo potrebe po iskrenem dialogu, premoščanju razlik in oblikovanju skupnih ciljev. Gotovo nismo v taki stiski in tako usodnem razpotju kot tedaj. Kljub temu bi bilo zrelo in odgovorno, če bi se trudili sodelovati tudi zdaj,” je povedal.
Izrazil je zaskrbljenost, da se v Sloveniji “preveč navajamo samo na nasprotovanje in celo na izključevanje”. “Nestrpen govor o nasprotnikih je med lastnimi privrženci deležen večjega navdušenja kot poudarjanje svojih ciljev ali zamisli. Če se bomo glede tega še naprej lahkomiselno prepuščali takemu toku, se bomo znašli v položaju, ko bo lažje oblikovati politiko proti kot politiko za. To pa bo poglabljalo razlike med nami in komurkoli zelo oteževalo vodenje državnih zadev, ki so pomembne za varnost in blaginjo ljudi,” je navedel.
Po besedah Arsenoviča Pekrski dogodki dokaz, da Mariborčani znajo stopiti skupaj
Povabljene goste na slovesnosti pred Izobraževalnim centrom Pekre sta poleg predsednika Pahorja nagovorila še župan Saša Arsenovič in nekdanja predsednica skupščine občine Maribor Magdalena Tovornik, ki je bila udeležena v dogodkih pred 30 leti.
Po besedah Arsenoviča so Pekrski dogodki dokaz, da “Mariborčani znamo stopiti skupaj, ko je to zgodovinsko potrebno in pomembno”.
Magdalena Tovornik je povedala, da je “pravi zmagovalec Pekrskih dogodkov civilno prebivalstvo”. “Vsi pravni, organizacijski in drugi temelji nove države so res nastajali v pristojnih republiških službah in parlamentu v Ljubljani. A tukaj ob vznožju pohorskih gozdov, kjer je zemlja še vedno prepojena s krvjo številnih domoljubov partizanov, ki so 50 let prej obležali pod streli nekega drugega okupatorja, so ljudje takoj prepoznali nevarnost in zmogli dovolj moči za upor proti JLA, ki je tisti dan 23. maja sklenila grobo ustaviti načrtovano pot do samostojne Slovenije,” je dejala in med drugim izpostavila pomembno vlogo, ki so jo takrat odigrali mediji.
Z omenjenimi dogodki obeležujejo dogodke 23. maja 1991, ko je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) v času slovenskih priprav na razglasitev samostojnosti obkolila učni center teritorialne obrambe (TO) v Pekrah in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov, Mariborčani pa so zasedli ulice.
Med pogajanji na sedežu mariborske občine so vojaški policisti aretirali poveljnika Vzhodnoštajerske pokrajine TO Vladimirja Miloševiča in ga odpeljali v vojašnico, kjer mu je bila pred improviziranim vojaškim sodiščem izrečena oprostilna sodba.
Po tej aretaciji so se oklepniki JLA umaknili izpred učnega centra, ljudje pa so vztrajali na ulicah, da bi preprečili morebitne nove izpade jugoslovanske vojske. Skupina protestnikov je 24. maja zvečer na Ljubljanski ulici v središču Maribora poskušala ustaviti vojaški oklepnik, ta pa je povozil Josefa Šimčika, ki velja za prvo smrtno žrtev med slovenskim osamosvajanjem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!