"Zadeva je ušla izpod nadzora, psi so vsepovsod. Če bi se jih nekdo zdaj odločil poloviti, bi z njimi napolnili vsa slovenska zavetišča, ki pa so že sicer čisto polna," pripoveduje Marija Turk, ki skupaj z družino vodi zavetišče v Novem mestu. Ne zgolj, da je teh kosmatincev veliko, gre za trope neukrotljivih, problematičnih in tudi napadalnih psov, ki v Novem mestu in okolici domačine ustrahujejo že leta. Čigavi so in zakaj pristojni, ki so z razmerami seznanjeni, ne ukrepajo?
“Ubijajo mačke in druge živali; ko bo pa tak pes napadel otroka, bo pa tisoč in en izgovor,” opozarjajo prebivalci Novega mesta in okoliških vasi, ki jih že leta ustrahujejo tropi neukrotljivih psov.
Oktobra 2022 so dnevno ogrožali varnost občanov, otrok in kolesarjev, plenili so divjad in postajali vse bolj napadalni, a so jih po številnih pozivih domačinov pristojni vendarle ulovili.
Zdaj se je očitno pojavil nov trop psov, na kar opozarjajo tudi v Krajevni skupnosti Majde Šilc, prebivalce pa pozivajo, naj bodo previdni in naj takoj, ko pse zagledajo, pokličejo policijo. To očitno upoštevajo, saj so na Policijski upravi Novo mesto v zadnjem času prejeli več prijav. “Ob vsakem obvestilu občanov se policisti odzovejo in preverijo okoliščine, so pojasnili na policiji. Z dogajanjem so seznanili vse pristojne: od pristojnega zavetišča Turk, do uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in mestne občine.
“Po podatkih, s katerimi razpolagamo, prihajajo divji tropi psov iz bližnjih romskih naselij. Ti pa nimajo urejenega lastništva. Posledično se neevidentirani lastniki izognejo obveznostim, ki jih določa področna zakonodaja. Poleg tega psi niso vajeni človeka, so nezaupljivi in nesocializirani, kar predstavlja veliko oviro pri izvajanju odlova, saj psi do prihoda predstavnika zavetišča že menjajo lokacijo. Zadržujejo se v Irči vasi, Potočni vasi, Žabji vasi, na Žibertovem hribu in na območju Portovala,” so za N1 pojasnili na občini, ki je zavetišče že pozvala, naj neukrotljive pse ulovi.
Zavetišče: Če bi želeli poloviti vse, bi napolnili vsa slovenska zavetišča
Marija Turk, ki skupaj z družino vodi zavetišče, je za N1 pojasnila, da ne gre zgolj za trojico psov. “Zadeva je ušla izpod nadzora, psi so vsepovsod. Če bi se jih nekdo zdaj odločil poloviti, bi z njimi napolnili vsa slovenska zavetišča, ki pa so že sicer čisto polna.”
Tudi sama ima informacije, da so ubili več domačih mačk in priznava, da “nima pojma”, kako in kdo bo to perečo situacijo rešil. “S tem živimo 24 ur na dan in uničuje nam življenje.”
Kot prvo, so psi praktično neulovljivi. Po njenih besedah čez dan ležijo v kakšni travi daleč od objektov, zvečer oziroma ponoči pa jih nadzorne kamere, ki jih imajo ljudje nameščene na domovih, posnamejo, kako pridejo vse do vhodnih vrat.
“Te živali niso kot zapuščeni psi. Torej jih ne moreš ujeti z zanko, k roki ne pridejo, hrane ne pojedo. Sprašujem se, ali bo uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odločila, da se jih lahko ujame na daljavo. Ampak za to moraš izpolnjevati posebne pogoje — takšne pa so tri ali štiri ustanove v celotni Sloveniji.”
Pred dvema letoma je zavetišču deset psov z vztrajnostjo in trudom uspelo ujeti s pomočjo kletk. Šestim so poiskali nov dom, a Marija Turk ob tem poudarja, da takšni psi niso za vsakega. “To so psi s posebnimi potrebami, zato jih ni preprosto oddati. Številni ljudi ne marajo, se jim ne želijo približati, se ne pustijo božati in lastniku ne skočijo v naročje.”
Štirje kosmatinci v zavetišču ostajajo. Oskrbo za prvih 30 dni je — kot to veleva nov zakon o zaščiti živali — plačala občina, za naslednjih 90 dni zavetišče, nato stroške za dolgotrajno oskrbo pokrije država. A težava je, da se zdaj razpoložljive kapacitete, ki takšni oskrbi niso namenjene, polnijo s psi, ki so težko posvoljivi, problematični ali agresivni, a statusa agresivnega psa nimajo. Zato jih zavetišče ne more uspavati.
“Psi s statusom nevarnega psa niti niso v naši pristojnosti, to je stvar veterinarske inšpekcije, ki pa od nas vseeno pričakuje, da jih bomo odlovili. Ampak, kdo bo pa tem živalim dodelil status nevarnega psa? Ker jaz nimam fotografije, ki bi dokazovala, da je dotični pes zadavil mačko ali pa bil agresiven do ljudi. In potem smo spet na začetku; pes tudi v tem primeru pristane pri nas,” pravi.
Če so kapacitete polne, morajo prostor za psa najti v kakšnem drugem zavetišču po državi, slednjemu pa plačati strošek za 120 dni oskrbe. “Zato je vedno več zasebnih zavetišč prisiljenih v nesklepanje pogodb z občinami.” Na novomeški občini poudarjajo, da zavetišča niso prevzgojni centri, zato “oddaja divjega oziroma agresivnega psa v zavetišče ni ustrezna rešitev”. Želijo si sistemske rešitve, ki bi razmere, s katerimi se soočajo, uredila dolgoročno v sodelovanju z državo in ostalimi pristojnimi službami.
Marija Turk iz zavetišča medtem pravi, da ima občina do situacije mačehovski odnos. “Oni bi radi to reševali na državni ravni, ampak zakonodaja je trenutno taka, da če je pes nečipiran in nelastniški, mora zanj poskrbeti lokalna skupnost.”
Vprašanja smo naslovili tudi na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, a odgovora še nismo prejeli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje