Menu ItemČlani strateškega sveta za prehrano so danes razpravljali o pripravi novih smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki naj bi veljale v prihodnjem šolskem letu. Kot je po seji sveta povedal premier Robert Golob, so zbrane danes seznanili s procesom priprave novih smernic. Med njimi naj bi bilo sistemsko uvajanje ekovrtnarjenja v šolah in vzpostavljanja centralnih regionalnih kuhinj.
Strateški svet za prehrano je danes obravnaval prehrano otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in nove smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki naj bi v veljavo stopile v prihodnjem šolskem letu. Ideje so šle v smer sistemskega uvajanja ekovrtnarjenja v šole in vzpostavljanja centralnih regionalnih kuhinj.
Preberite še: Dietetičarka ocenila jedilnike 10 šol: ali naši otroci jedo zdravo hrano?
Premier Robert Golob je v izjavi za medije po seji sveta izpostavil, da je zdrava prehrana v šolah točka, “na kateri gradimo zdravje naroda za prihodnost”.
Zbrani so se danes po njegovih besedah seznanili s procesom priprave novih smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so nespremenjene že od leta 2010. Sklenili so vzpostaviti posebno recenzijsko skupino, ki bo pregledala smernice in z izsledki nato seznanila strateški svet. Ta naj bi tako naslednjič na to temo opravil dokončno razpravo in smernicam priključil “najbolj napredne trende na področju zdrave prehrane”.
Poleg tega je bilo danes govora o primerih dobrih praks, možnostih ekovrtnarjenja v šolah in nabavi zdrave hrane. “Kombinacija obojega nam pove, da so na tem področju ogromni potenciali, ki jih najverjetneje lahko realiziramo že v prihodnjem šolskem letu,” je menil predsednik vlade.
Predsednica strateškega sveta Nataša Fidler Mis je pojasnila, da imajo ekovrtnarjenje že mnoge šole, a na prostovoljni osnovi, medtem ko je cilj sveta, da se ga uredi sistemsko. Otroci na ta način pridejo v stik z naravo, se učijo na vrtu, imajo boljši odnos do hrane, naučijo se biologije, nato doma izobražujejo svoje starše, je naštela. Se pa zaveda, da bo treba za realizacijo te ideje poiskati vire financiranja.
V luči pomanjkanja kadra, zlasti kuharjev, pa je izpostavila idejo centralnih regionalnih kuhinj, kjer bi profesionalno pripravljali obroke in jih nato distribuirali v šole, vzpostavili bi tudi centralizirano nabavo kakovostnih surovin. “Izdelali bomo neki modelni projekt, da naredimo izračun stroškov, pogledamo, kako je z ekološkim odtisom,” je napovedala. Ta ideja bi bila lahko dolgoročno model za celotno Slovenijo, je dodala.
Svet bi se rad glede na sodobne znanstvene dokaze opredelil do okrepitve vnosov sadja, zelenjave, polnozrnatih žit, stročnic, po drugi strani pa pogledal, ali se lahko zmanjša različne manipulacije in zlorabe pri vprašanjih, povezanih z manjšimi količinami sladkorja, soli, procesiranega mesa, bele moke in drugih nezdravih vedenj, pa je danes po seji poudaril predstavnik sveta Boštjan Jakše.
Golob je ob koncu podčrtal, da bo treba spremeniti sedanji sistem, ko vsaka šola deluje po principu “znajdi se sam”. Če bi šli v “regionalizacijo priprave hrane”, bi dosegli boljšo kakovost za vse učence, ne samo za nekatere, je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje