V NSi prepričani, da je padel temelj zdravstvene reforme, v Levici v odločitvi sodišča ne vidijo nezaupnice vladi

Potem ko je ustavno sodišče odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa ga omogoča pod strožjimi pogoji, v neskladju z ustavo, se vrstijo politični odzivi na odločitev sodišča.

Predsednik opozicijske Nove Slovenije Jernej Vrtovec je dejal, da je vlado Roberta Goloba pri urejanju zdravstvenega sistema vodil ideološki boj proti zdravnikov in ne skrb za bolnike. Po Vrtovčevih navedbah je z odločitvijo ustavnega sodišča padel temelj zdravstvene reforme, in sicer ločevanje javnega in zasebnega varstva.

NSi: Pričakujemo, da pristojni prevzamejo odgovornost

"V NSi smo imeli torej prav, ko smo opozarjali, da je fokus povsem zgrešen. Ukvarjati bi se morali z odpravljanjem čakalnih dob, z izboljševanjem organizacije in poslovanja zavodov, privabljanjem kadra. Namesto tega se je Golobova vlada spustila v vojno z zdravniki in iz njih napravila razredne sovražnike," je zapisal na družbenem omrežju X.

Dodal je, da so posledice že tu, saj javno zdravstvo zapuščajo vrhunski specialisti, čakalne dobe se daljšajo, zakon pa je torej tudi pravno oporečen, celo neustaven.

Po navedbah Vrtovca je za NSi prioriteta jasna, in sicer da dobi bolnik zdravstveno storitev, ko jo potrebuje. Da bi to dosegli, je treba po njegovih navedbah ponuditi vse razpoložljive zmogljivosti v zdravstvu, storitve pa naj plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) "iz visokih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki jih v blagajno ZZZS plačujemo državljani".

"Pričakujemo, da pristojni prevzamejo odgovornost in delo prepustijo kompetentnejšim od sebe, preden javno zdravstvo dokončno razpade," je zapisal Vrtovec.

V SDS se za zdaj na odločitev ustavnega sodišča niso odzvali. Vodja poslanske skupine Jelka Godec je na omrežju X zapisala le, da jih po marcu 2026 čaka veliko dela, s čimer je spomnila na prihajajoče državnozborske volitve, ki bodo 22. marca.

Logar: Končalo se je slabo

Na odločitev so se odzvali tudi v stranki Demokrati. Kot je dejal predsednik stranke Anže Logar, je Golob v zdravstveno reformo investiral ves svoj medijski, javnomnenjski in politični kapital.

"Končalo se je slabo. Najprej za zdravstvo, ki je v mandatu te vlade postalo osrednji predpražnik politične demagogije za preusmerjanje javne pozornosti od neučinkovitega in slabega delovanja Golobove vlade. In končalo se je slabo tudi za Roberta Goloba. Osrednji reformni projekt vlade je mrtev. Neustaven. Uporablja se znova stara ureditev, ki je veljala pred spremembo," je zapisal Logar.

Poudaril je, da so bili vsi očitki in pozivi k razumu, ki so jih izpostavljali v stranki Demokrati, utemeljeni. Zato v strani pozivajo vlado, da nemudoma zagotovi jasna navodila izvajalcem in zavodom, da se uporablja prejšnja pravna ureditev.

"To naj stori takoj, brez nove zakonodaje, brez interventnih zakonov, brez izgovorov. Vsak dan zavlačevanja pomeni dodatno škodo za že načeto zdravstveno omrežje. Naj vsaj tokrat, prvič v svojem mandatu, deluje v dobro uporabnikov zdravstvenih storitev in ne v dobro svoje politične agende," je vlado pozval Anže Logar.

Ob tem je dodal, da ministrice za zdravje ne pozivajo k odstopu, saj je to stvar njene politične kulture in higiene, pozivajo pa jo, da če bo ostala na položaju, naj nikar ne hiti s pripravo novih interventnih zakonov in naj reformo prepusti svojemu nasledniku.

"Predsednik vlade Golob pa naj sprejme in prizna poraz svojega osrednjega reformnega projekta, upošteva odločitev ustavnega sodišča in se do volitev ne loteva več ukrepov, ki naslednji vladi ustvarjajo dodatno proračunsko luknjo," je še dodal.

Mesec: Moramo najti bolje argumentirano ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom

Na drugi strani pa minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec obžaluje odločitev ustavnega sodišča. Po njegovih besedah je bilo stališče Levice vedno, da javno naj bo javno in zasebno naj bo zasebno. "Med javnim in zasebnim zdravstvom je treba zarisati ločnico, ker drugače se zasebna iniciativa zažira v javni sektor in če bomo to dopustili, bomo še naprej gledali propadanje javnega zdravstva," je bil jasen.

Prepričan je, da odločitev ustavnega sodišča ne pomeni nič dobrega ne za zdravstveno reformo ne za slovensko zdravstvo. Kot je dejal, so se ravno zaradi te prepovedi začele opuščati zasebne prakse in so zdravniki začeli več delati v javnem sektorju. "S tem pa smo na žalost zopet na točki nič," je prepričan. Dodal je, da je zdaj žogica pri vladi, da najde bolje argumentirano ločnico med javnim in zasebnim.

Vlada mora po Meščevih besedah storiti vse, da neustavnost odpravi pred volitvami. Če neustavnosti do volitev ne bo mogoče odpraviti, bo to predvsem poraz za javno zdravstvo, je prepričan. Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva je po njegovih navedbah ključna za ohranitev zdravstvene reforme in za vzpostavitev trdnega temelja za gradnjo javnega zdravstva.

Odločitve ustavnega sodišča Mesec medtem ne vidi kot nezaupnice za ministrstvo za zdravje ali vlado. "Ustavnega sodišča ne vidim kot politični organ, oni so varuh ustave. Argumentacijo si bom natančno prebral, ampak ustavno sodišče spoštujem in njihove sodbe niso politične, njihove sodbe opozarjajo na protiustavnost," je dejal.

V SD pozvali k razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva

Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ostaja bistvenega pomena, so po današnji odločitvi ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti v neskladju z ustavo, navedli v SD. Razprava o tem je po njihovih besedah občutljiva ter zahteva premišljen, uravnotežen pristop in dialog z vsemi partnerji v zdravstvenem sistemu.

Kot so poudarili v stranki, odločitev ustavnega sodišča spoštujejo. "Hkrati menimo, da je še vedno ključnega pomena razmejiti javno in zasebno zdravstvo. Javna zdravstvena služba mora ostati temelj dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev za vse prebivalce, medtem ko lahko zasebno zdravstvo nudi dodatne storitve ob spoštovanju pravnega okvira," so zapisali.

Ker je razprava o tem občutljiva, so po njihovih besedah nujni odprto sodelovanje ter premišljene rešitve, ki bodo prispevale k stabilnemu, preglednemu in zaupanja vrednemu zdravstvenemu sistemu.