Menu Item
Programski svet Radiotelevizije Slovenija je razpravljal o programsko produkcijskem načrtu za leto 2023 in sprejel njegov osnutek. V načrtu je med drugim več lastnih produkcij RTVS, nekaj novih oddaj in več prenosov verskih bogoslužij. Generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough je svetnikom zagotovil, da je načrt kadrovsko in finančno vzdržen.
Programski svetniki Radiotelevizije Slovenija (RTVS) so nadaljevali redno sejo, ki so jo prekinili prejšnji ponedeljek, in obravnavali programsko produkcijski načrt (PPN) za leto 2023. Osnutek načrta je zelo podoben letošnjemu, je dejal generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough. Opozoril pa je, da bo odvisen tudi od cene elektrike in možnega dviga plač v javnem sektorju. Svetniki so osnutek PPN sprejeli.
Direktor Radia Slovenija Mirko Štular je predstavil radijski del načrta. Več pozornosti želijo nameniti digitalnim platformam, podkastom in družbenim omrežjem vseh programov radia, v načrtu pa je tudi začetek procesa postopnega spreminjanja produkcije za mlada občinstva. Nadaljevali bodo z lastno kulturno-umetniško produkcijo, ob tem je poudaril, da program Ars v prihodnjem letu praznuje 60 let.
Direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija je dejal, da velikih sprememb v načrtu televizijskega programa ni, “da se bodo gledalci lahko navadili na nove termine in oddaje”. Večja sprememba se obeta le v verskem uredništvu, saj načrtujejo prenose 55 verskih bogoslužij, medtem ko jih je bilo letos 18. Načrtujejo tudi novo zunanjepolitično oddajo.
Večina svetnikov je pozdravila razširjanje verskega programa. Predstavnik zaposlenih Robert Pajek, ki prenosom sicer ne nasprotuje, je opozoril, da je takšen neposredni prenos zelo drag in produkcijsko stresen. Predstavnik v programskem svetu na predlog gledalcev in poslušalcev Leon Oblak pa je pozval k vrnitvi Studia City, a “s pluralnimi komentarji, kar lahko zagotovijo le različni voditelji”.
Predstavnica v programskem svetu na predlog gledalcev in poslušalcev Alenka Gotar je povedala, da komisijo za glasbo veseli ohranitev osrednjih glasbenih oddaj in festivalov, kot sta Ema in Eurosong, ter vrnitev Festivala slovenskega šansona na radio. Predstavnik zaposlenih Sašo Hribar pa meni, da se nekaj let Eurosonga ne bi smeli udeleževati, saj za slabe uvrstitve leto za letom nihče ne prevzame odgovornosti.
Predstavnik zaposlenih Gregor Drnovšek je dejal, da gre za zelo neambiciozen načrt. Veseli ga, da se vračajo jutranja poročila, a je ob tem opozoril na pomanjkanje zaposlenih. Dnevniku in Odmevom je z 20 in 25 minutami dolžine namenjeno premalo časa, medtem ko je Panorami na 2. programu namenjenih 40 minut. Predvidene so dve oddaji Dosje in dve oddaji Mednarodna obzorja, ker je po njegovih besedah premalo. Predloge gledalcev in poslušalcev je predstavila tudi Varuhinja pravic gledalcev Marica Uršič Zupan. Poslušalci na radiu pogrešajo več lastne produkcije, na televiziji pa jih moti predvsem TV prodaja in dejstvo, da RTVS ne prenaša vseh tekem slovenskih reprezentanc. Poleti pa si gledalci želijo več premiernih oddaj. Oddaje z več gosti, kjer se razvije debata, naj se ne prekinjajo z oglasi, teletekst naj se ohrani, ukinjanje oddaj pa naj bo premišljeno, je še dejala.
Programski svet je razpravljal tudi o kadrovski problematiki informativnega programa Televizije Slovenija. Drnovšek je opozoril, da se je število zaposlenih sicer povečalo, a da prihajajo predvsem neizkušeni posamezniki. Vodstvo RTVS pa bo do naslednje seje pripravilo poročilo o kadrovanju od januarja do septembra letos.
Predsednik programskega sveta Peter Gregorčič je napovedal, da bodo o finančni skladnosti PPN razpravljali 24. oktobra na seji vseh komisij, kamor pa bodo povabljeni tudi člani programskega sveta, ki niso člani nobene komisije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje