Oglaševanje

V poročilu o svobodi medijev v Evropi omenjen tudi N1 Slovenija

author
N1
04. mar 2026. 05:20
n1, mediji, novinar  DSC_9750.jpg
Foto: Denis Sadiković, N1

Danes je bilo objavljeno poročilo o svobodi medijev v letu 2025, ki ga je pripravila platforma Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev. Kot ugotavljajo v poročilu, je bila svoboda medijev lani v Evropi še naprej pod stalnim pritiskom zaradi pravnih groženj, fizičnih napadov in ustrahovanj, poskusov prevzema medijev in nadnacionalnega zatiranja. V poročilu omenjajo tudi N1 Slovenija.

Oglaševanje

V poročilu z naslovom "Na prelomnici: svoboda medijev 2025" so N1 Slovenija omenili v zvezi s SLAPP-tožbami, ki jih je zoper naš medij vložila Univerzitetna psihiatrična klinika (UPK) Ljubljana.

Svet Evrope: umik tožb proti N1

Zapisali so: "V Sloveniji je bil medij N1 tarča šestih civilnih tožb, ki jih je vložila Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana. Tožbe so sledile seriji preiskovalnih prispevkov, v katerih so bili objavljeni očitki o uporabi nasilja v prostorih klinike.

Potem ko so organizacije za svobodo medijev ponudile pravno podporo ter začele zagovorniške aktivnosti v dialogu z N1 in Univerzitetno psihiatrično kliniko, se je slednja na koncu odločila za poravnavo in umik tožb.

Ta primer predstavlja uspešen primer usklajenega dokumentiranja, zagovorništva in razrešitve, ki je privedel do zaprtja opozorila na Platformi."

Platforma Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev je na SLAPP-tožbe zoper N1 opozorila že junija lani in pozvala k njihovemu umiku. Da gre za zlorabo pravnih sredstev, so lani opozorili tudi v Društvu novinarjev Slovenije.

Ukrepi za zaščito v primeru SLAPP tožb

SLAPP-tožbe so strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja. V Sloveniji je nedavno začel veljati zakon o zaščitnih ukrepih zoper tovrstne tožbe. Prinaša ukrepe za zaščito posameznikov in organizacij, ki so zaradi javnega delovanja tarče očitno neutemeljenih tožbenih zahtevkov, katerih namen ni reševanje sporov, temveč zastraševanje in preprečevanje javne razprave.

V civilnih sodnih postopkih kot zaščitne ukrepe predvideva denimo varščino, podporo in pomoč upravičencu ter zgodnjo zavrnitev očitno neutemeljenih zahtevkov. Prav tako predvideva hitro obravnavo teh postopkov, povrnitev škode ter denarno kazen za tožnika in njegovega odvetnika. Uporabo varščine dodatno razširja tudi na kazenske postopke, s čimer se preventivni učinek zakona po prepričanju vlade dodatno krepi. Več o tem v članku: Veljati je začel zakon o SLAPP-tožbah

Je klinika izpolnila ukrepe izpred leta in pol?

Na N1 smo leta 2023 objavili serijo preiskovalnih prispevkov o sumih nasilja in drugih nepravilnosti na UPK Ljubljana. Dosje je dostopen tukaj.

Našim objavam je sledila kriminalistična preiskava ter sistemski nadzor ministrstva za zdravje. Kriminalistična preiskava se je zaključila z eno ovadbo in poročilom, ki ju je policija poslala na tožilstvo. Tožilstvo je ovadbo - šlo je za sum nasilja nad mladoletnikom - na koncu zavrglo.

Sistemski nadzor ministrstva za zdravje, ki je ugotovil številne nepravilnosti, pa se je po kar 15 mesecih zaključil z odločbo, v kateri je ministrstvo kliniki naložilo več ukrepov - med drugim prenehanje uporabe blazine pri prisilno hospitaliziranih pacientih. Odločba je bila izdana 30. septembra 2024, ali je klinika ukrepe izvedla, pa še vedno ni jasno.

Z ministrstva za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, so nam namreč pred dnevi na vprašanje o tem odgovorili: "Ministrstvo za zdravje je po prejemu odzivnega poročila Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana izvedlo njegovo vsebinsko presojo in ugotovilo, da za posamezne odrejene ukrepe niso bila predložena zadostna pojasnila in dokazila o njihovi dejanski izvedbi. Zato bo ministrstvo kliniko pozvalo k dopolnitvi poročila ter zahtevalo poročanje o stanju izvedbe ukrepov na dan 28. 2. 2026. Po prejemu dopolnjenega poročila bo ministrstvo opravilo končno oceno izvedbe posameznih ukrepov ter nato oblikovalo dokončno stališče, s katerim bo lahko seznanjena tudi javnost. Do zaključka postopka ministrstvo vsebinskih zaključkov ne more podajati."

Kaj še piše v poročilu o svobodi medijev v letu 2025?

Med glavnimi nevarnostmi, ki pretijo novinarstvu, ostajajo pravne grožnje, fizični napadi in ustrahovanja, poskusi prevzemov medijev in nadnacionalno zatiranje, so ključne ugotovitve povzeli v Društvu novinarjev Slovenije. Najresnejša grožnja novinarjem še vedno ostaja vojna v Ukrajini. Tam so bili lani ubiti štirje novinarji, nekateri poškodovani, mnogi ostajajo pridržani na zasedenih ozemljih ali so pogrešani. Fizične napade na novinarje so zabeležili v četrtini obravnavanih držav, največ v Gruziji, Srbiji in Turčiji.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih