Menu Item
Poslanci so se podrobneje seznanili s predlogom državnega proračuna za leto 2026. Potem ko naj bi se prihodnje leto primanjkljaj povzpel do 1,9 milijarde evrov, naj bi se leto pozneje znižal na 1,2 milijarde evrov. Ob približno enakih odhodkih naj bi prihodki precej porasli, kar se zdi opoziciji zelo optimistično in že napoveduje rebalans.
Proračunskih odhodkov je leta 2026 predvidenih za skupaj 17,1 milijarde evrov, kar je podobno kot leto prej, prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo skupaj 15,9 milijarde evrov oz. 680 milijonov evrov več.
Finančni minister Klemen Boštjančič je dopoldne ob predstavitvi teh številk povedal, da so pripravo predloga proračuna za leto 2026 tako kot tudi proračuna za leto 2025 zaznamovale zaostrene geopolitične, gospodarske in varnostne razmere ter še vedno popoplavna obnova. Vlada je upoštevala tudi ponovno vzpostavitev evropskih fiskalnih pravil, je dejal.
Na prihodkovni strani se najbolj zvišujejo davčni prihodki, predvsem zaradi davka na dodano vrednost. Na odhodkovni strani pa je minister izpostavil rast stroškov za plače kot posledice pričakovanih učinkov prenove sistema plač v javnem sektorju, med drugim se povečujejo tudi odplačila obresti ter transferji posameznikom in gospodinjstvom. Za odpravo posledic naravnih nesreč, ki so se zgodile v letu 2023, je zagotovljenih približno 355 milijonov evrov, je še povedal Boštjančič.
Tomažu Liscu (SDS) se zdijo načrtovani prihodki, predvsem davčni, preveč optimistični. Vlada jih je tako visoko verjetno določila, ker bodo leto 2026 volilno, je menil in dodal: “Verjamem, da bo slej ko prej prišlo do rebalansa.”
“Verjetno se lahko strinjamo, da bo proračun za leto 2026 v večini upravljala neka druga vlada,” je prav tako dejal Rado Gladek (SDS).
Tudi Andrej Hoivik (SDS) je menil, da bo danes obravnavani proračun še deležen sprememb. “Rebalans bo naredila desnosredinska vlada, ki bo izvoljena s strani ljudi in ne uličnega aktivizma,” je dejal. Sicer pa je o proračunu za leto 2026 dejal, da imajo ljudje dovolj dodatnih davkov, kakršen je denimo prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bodo morali takrat plačevati tako delodajalci in delojemalci in upokojenci.
Jožef Horvat (NSi) je opozoril, da nimamo ukrepov, ki bi opazneje zvišali dodano vrednost in jo približali evropskemu povprečju. Finančno ministrstvo do leta 2028 načrtuje zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja za okoli milijardo evrov, tekoča proračunska poraba pa se bo v tem obdobju povečala za 27,5 odstotka, je dejal in dodal, da bo morala vlada verjetno še povečati davčne obremenitve.
Poslanci koalicije so ugotavljali, da predlog odraža prioritete koalicije. Pomembno je, da več sredstev namenjamo za štipendije za pedagoške poklice, da bomo še naprej pet odstotkov BDP namenjali za investicije, da bomo za stanovanjsko politiko tudi v letu 2026 zagotovili 100 milijonov evrov, da bodo občine deležne dviga povprečnine, je naštevala Andreja Kert (Svoboda).
Proračun je po njenih besedah sestavljen uravnoteženo, s pogledom v prihodnost. Upošteva tudi fiskalne omejitve, ki se po štirih letih ponovno vračajo, je še pojasnila, zakaj ga bo podprla.
V sredo bo DZ nadaljeval obravnavo še preostalih proračunskih dokumentov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!