V Sloveniji dihamo zelo onesnažen zrak. Slabše je le še v Romuniji

Slovenija je v vrhu držav Evropske unije, ki imajo najslabšo kakovost zraka, kažejo ugotovitve poročila o kakovosti zraka v svetu za leto 2024 švicarskega podjetja IQAir. Poročilo temelji na analizi podatkov o onesnaženosti zraka s trdnimi delci PM2,5, zbranih iz več kot 40.000 merilnih postaj v 8.954 mestih in naseljih v 138 državah.
Med državami EU se je Slovenija uvrstila na drugo mesto z najslabšo kakovostjo zraka, za Romunijo. Najčistejši zrak po teh podatkih v EU dihajo v Estoniji, na Finskem in Švedskem.

Če pogledamo svetovno lestvico, je Slovenija na 68. mestu s povprečno koncentracijo delcev 15,2 µg/m³ (mikrogramov na kubični meter). Smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) priporočajo, da letna povprečna koncentracija PM2,5 ne presega 5 µg/m³.

Na lestvici glavnih mest z najslabšim zrakom je na prvem mestu indijski New Delhi, v katerem je bila povprečna izmerjena koncentracija delcev 91,8 µg/m³. Najbolj onesnažene evropske prestolnice so po teh podatkih Sarajevo (30,8 µg/m³), Skopje (21,6 µg/m³) in Beograd (17,9 µg/m³), med glavnimi mesti EU pa Bukarešta (15,7 µg/m³) in Ljubljana (15,6 µg/m³).

Za Slovenijo je IQAir zbral podatke 26 merilnikov državne mreže Arso in še desetih naprav, ki jih upravljata IQAir in še eno podjetje.

Težko dosegljivi cilji

Lani je začela veljati prenovljena evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka, za katero ima Slovenija dve leti časa, da jo prenese v nacionalni pravni red. Določa še bolj ambiciozne standarde kakovosti zunanjega zraka, ki so bliže smernicam WHO, veljati pa bodo začeli s 1. januarjem 2030.
Ti standardi določajo dnevno mejno vrednost za delce PM2,5 pri 25 μg/m³, ki ne sme biti presežena več kot 18-krat v koledarskem letu. Gre za težko dosegljiv cilj. Po podatkih merilnikov agencije za okolje je bila na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad ta vrednost lani samo v januarju presežena 18-krat (kar pomeni, da bi bila po novih pravilih dosežena letna kvota), v februarju pa še 13-krat. V pomladnih in poletnih mesecih je preseganj manj ali nič, nato pa se zgodba ponovi jeseni. Novembra 2024 je merilnik za Bežigradom zaznal 11 preseganj, decembra pa še 12.

Prav tako po novih pravilih letna povprečna koncentracija teh delcev ne sme preseči 10 μg/m³, kar pomeni, da bi morali onesnaženje v manj kot petih letih zmanjšati za več kot tretjino.

Direktiva določa nove mejne vrednosti tudi za ostala onesnaževala. Za delce PM10 direktiva določa mejno vrednost 45 μg/m³ na dan, ki ne sme biti presežena več kot 18-krat v koledarskem letu, ter letno povprečje, ki ne sme preseči 20 μg/m³.
"Glede na trenutno kakovost zunanjega zraka bomo v naslednjih letih morali sprejeti dodatne ustrezne ukrepe, da bo Slovenija zagotovila doseganje novih pravno zavezujočih mejnih in ciljnih vrednosti kakovosti zraka, predvsem kar zadeva doseganje mejnih vrednosti za delce PM10, PM2,5, dušikovega dioksida, benzo(a)pirena in ciljnih vrednosti za prizemni ozon," se zavedajo na pristojnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

Glavni krivec: drva

Kot pravijo na MOPE, je v zimskem času zrak v Sloveniji najbolj obremenjen z emisijami iz malih kurilnih naprav (MKN) na lesno biomaso ter zaradi nepravilnega kurjenja in uporabe neustreznih goriv. "Kurjenje trdne biomase v MKN je daleč največji vir onesnaževanja zraka z zdravju in okolju škodljivimi drobnimi delci PM2,5," navajajo na ministrstvu, saj je po podatkih iz leta 2022 kurjenje v MKN prispevalo k skupnim izpustom 71 odstotkov letnih emisij PM2,5 ter polovico letnih emisij PM10, pa tudi drugih onesnaževal.

Zato so tudi za izboljšanje kakovosti zraka ključni ukrepi na tem področju. Toda, kot pravijo na MOPE, "je pretekli poskus regulacije tega področja žal naletel na odpor javnosti in napačna razumevanja". Spomnimo, potem ko je vlada predlagala prepoved vgradnje peči na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja pri novogradnjah, je Nova Slovenija sprožila kampanjo "drv ne damo". Določilo so nato iz predloga energetskega zakona črtali.

Premier Robert Golob je takrat, to je bilo januarja 2024, dejal, da je bolj kot nevgrajevanje novih naprav za ogrevanje na lesno biomaso, ki jih je na leto le okrog 500, pomembno zamenjati stare kurilne naprave v gospodinjstvih. "Čist zrak bomo reševali z zamenjavo 430.000 dotrajanih naprav," je takrat napovedal predsednik vlade in dodal, da bo vlada za zamenjavo starih peči z novimi namenila štirikrat toliko denarja kot dotlej.
Kot navajajo na ministrstvu, je iz podnebnega sklada za obdobje 2023‒2026 namenjenih 117 milijonov evrov za spodbude za večjo avtonomijo pri energetski oskrbi stavb in zamenjavo starih kurilnih naprav. Subvencije podeljuje Eko sklad. Sofinancira se zamenjava starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali z ogrevalnimi toplotnimi črpalkami za centralno ogrevanje stanovanjskih stavb. V letih 2023 in 2024 je Eko sklad razdelil 64 milijonov evrov subvencij, s tem denarjem pa je bilo sofinanciranih 22.753 toplotnih črpalk in 4.034 kurilnih naprav na biomaso. Razpis je še vedno odprt. "Za prejemnike redne denarne pomoči ali varstvenega dodatka znaša višina subvencije do 100 odstotkov stroškov naložbe," so poudarili na MOPE.

Skupaj je Eko sklad v zadnjih desetih letih spodbudil zamenjavo okrog 76.000 kurilnih naprav. Po ocenah Instituta Jožef Stefan bi bilo treba zamenjati okrog 120.000 naprav.

Tudi nove peči na lesno biomaso sicer niso najboljša rešitev, so dodali na ministrstvu. "Z zamenjavo zastarelih malih kurilnih naprav emisije onesnaževal sicer zmanjšajo, vendar pa tudi nove naprave na lesno biomaso nesorazmerno bolj onesnažujejo okolje, predvsem z drobnimi delci PM2,5, v primerjavi z večino drugih načinov ogrevanja. Nove naprave emitirajo manjšo masno koncentracijo delcev, vendar pa emitirajo večjo številčno koncentracijo delcev kot stare naprave, kar je negativno z vidika varovanja zdravja ljudi," so opozorili.

Na problematiko kakovosti zraka, pravijo na MOPE, opozarjajo tudi občine v postopkih priprave prostorskih aktov in jih spodbujajo, da sprejmejo pravila glede prednostnih virov oskrbe z energijo. "Ogrevanje z individualnimi malimi kurilnimi napravami na lesno biomaso pride na vrsto šele, ko drugi načini ogrevanja, predvsem daljinsko ogrevanje, v tem primeru lahko tudi na biomaso, ali na primer toplotne črpalke, niso izvedljivi ali ekonomsko upravičeni," so še dodali na MOPE.