Menu Item
Zadnji uradni podatki kažejo, da je v Sloveniji še vedno večji delež moških z nazivom doktor znanosti. V zadnjem času se trend obrača.
Med prebivalci Slovenije, starimi do vključno 69 let, je imelo konec leta 2020 naziv doktor oz. doktorica znanosti več moških kot žensk. Med tistimi, ki so doktorat pridobili nedavno, pa je bilo več žensk. Največ doktorskih nazivov je bilo iz naravoslovnih ved, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs).
Konec leta 2020 je bilo med prebivalci, starimi do vključno 69 let, 11.319 oseb z doktoratom. Med njimi je bilo 54 odstotkov moških in 46 odstotkov žensk. Največ doktorjev znanosti je bilo starih 35-54 let, in sicer 65 odstotkov. Najmanj, šest odstotkov, je bilo starih 65-69 let. Večina, 92 odstotkov, je doktorski naziv pridobila v Sloveniji.
Največ jih je doktoriralo iz naravoslovnih ved (28 odstotkov), sledile so tehniške in tehnološke vede (21 odstotkov) ter družbene vede (20 odstotkov). Najmanj doktorskih nazivov je bilo iz kmetijskih ved, in sicer štiri odstotke.
Ženske in moški izbirajo različna študijska področja
Spolna struktura po področjih znanosti doktorata kaže, da so ženske in moški izbrali različna študijska področja, saj se je delež po spolu pri večini teh razlikoval. Delež žensk je bil najmanjši pri tehniških in tehnoloških vedah. Med vsemi, ki so doktorirali iz teh ved, je bilo 22 odstotkov žensk. Več žensk kot moških je doktoriralo iz humanističnih ved, sledile so medicinske in družbene vede. Delež žensk je bil po navedbah Sursa najvišji v humanističnih vedah (61 odstotkov).
Med tistimi, ki so ta naziv pridobili v letih 2019 in 2020, je bilo 56 odstotkov žensk s povprečno starostjo 37 let, doktorski študij pa je povprečno trajal 5,4 leta. Tudi med novimi doktorji znanosti jih je največ doktoriralo iz naravoslovnih (26 odstotkov), najmanj pa iz kmetijskih ved (manj kot odstotek).
Večina doktorjev in doktoric znanosti zaposlenih ali samozaposlenih
Večina, 95 odstotkov doktorjev in doktoric znanosti, je bila zaposlenih ali samozaposlenih. Med njimi jih je 82 odstotkov imelo zaposlitev za nedoločen čas.
Največ, 35 odstotkov, jih je bilo zaposlenih ali samozaposlenih v visokošolskem sektorju, 29 odstotkov v poslovnem sektorju in 28 odstotkov v državnem sektorju.
Podatki kažejo, da delež doktorjev znanosti, zaposlenih ali samozaposlenih v visokošolskem sektorju, upada (leta 2009 jih je bilo 54 odstotkov, leta 2012 pa 49 odstotkov), v poslovnem in državnem sektorju pa narašča – leta 2009 jih je bilo v poslovnem sektorju 19 odstotkov, leta 2012 pa 24 odstotkov, v državnem sektorju pa v obeh omenjenih letih 23 odstotkov.
71 odstotkov doktorjev in doktoric znanosti se je pri svojem delu ukvarjalo z raziskovanjem in/ali eksperimentalnim delom.
Podatki iz ankete kažejo, da je bilo 19 odstotkov doktoric in doktorjev znanosti mednarodno mobilnih. To pomeni, da so v obdobju od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2020 najmanj tri mesece opravljali doktorski študij v tujini ali tam delali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!