V Sloveniji potrdili prve okužbe z virusom Zahodnega Nila po šestih letih

V Sloveniji so potrdili prve tri primere okužbe z virusom Zahodnega Nila, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Okuženi prihajajo s severovzhodnega dela Slovenije. Dva so sprejeli na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor.

Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so sporočili, da so potrdili prve tri primere okužbe z virusom Zahodnega Nila, in sicer v severovzhodnem delu države – v pomurski in podravski regiji.

“30. avgusta smo prejeli obvestilo Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, da so potrdili okužbo z virusom Zahodnega Nila pri treh osebah iz severovzhodnega dela Slovenije,” so zapisali na svoji spletni strani.

Dva od okuženih z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji so sprejeli na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor. “Eden je imel blažji potek in je že odpuščen, drugi ima nekoliko težji potek, določene zaplete, ni pa življenjsko ogrožen,” je danes za STA povedala predstojnica oddelka Božena Kotnik Kevorkijan.

“Predvsem je zanimivo to, da sta dobila okužbo pri nas, to so torej avtohtone okužbe, niso vnesene iz tujine,” je dodala predstojnica in povedala, da omenjeni osebi ne prihajata iz istega okolja. Pojasnila je, da se bolezen ne prenaša s človeka na človeka.

Epidemiologinja z NIJZ Eva Grilc je v popoldanski izjavi za javnost pojasnila, da se za škropljenje trenutno še ne bodo odločili, a da bi bila možna, če bi se pojavili novi primeri. Nove primere je dolgoročno težko napovedati, je dodala.

Virus prenašajo komarji, zelo redko se na ljudi prenese prek transfuzije, tkiv ali darovanih organov. Komarji se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni. Stik s pticami ne pomeni tveganja za prenos virusa, pojasnjujejo na NIJZ.

Letos porast primerov v Evropi

Nazadnje so na NIJZ pojav virusa v Sloveniji zabeležili pred šestimi leti, ko so potrdili pet primerov. Po eno prijavo so imeli še leta 2013 in leta 2017.

Porast okužb z virusom Zahodnega Nila sicer letos opaža več evropskih in ameriških držav. V naši okolici so več primerov letos že imele vse štiri sosede, torej Avstrija, Italija, Hrvaška in Madžarska. Poročila o virusu prihajajo tudi iz Španije, Francije, Bolgarije, Nemčije, Grčije, Romunije, Srbije, Albanije in s Kosova, kažejo podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

Kakšni so simptomi in znaki bolezni?

Inkubacijska doba, torej trajanje časa od okužbe do pojava bolezni, traja od tri do 14 dni. Po piku okuženega komarja večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni ali pa so ti znaki podobni gripi, saj jih spremljajo vročina, glavobol, bolečine in utrujenost.

Bolniška postelja — Tiste, ki imajo hujšo obliko bolezni, sprejmejo v bolnišnico (Foto: Aljaž Uršej/N1)

V tem primeru gre za vročico Zahodnega Nila. Kot pravijo na NIJZ, blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljenja, saj se spontano razrešijo, zdravljenje poteka simptomatsko, torej z zdravili, ki lajšajo simptome.

Težko obliko bolezni razvije ena oseba od 150

Približno ena oseba od 150 razvije težko obliko bolezni, ki prizadene osrednji živčni sistem, ob tem pa se pojavijo še drugi bolezenski znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.

Tiste, pri katerih se razvije hujša oblika bolezni, po navadi sprejmejo v bolnišnico, kjer pa jih zdravijo s simptomatskimi zdravili, ki lajšajo simptome, saj učinkovitega protivirusnega zdravila še ni. Kot piše v načrtu pripravljenosti na pojav virusa Zahodnega Nila, je smrtnost večja pri starejših bolnikih in tistih bolnikih, ki imajo okrnjen imunski sistem.

“Po preboleli nevroinvazivni obliki okužbe lahko težave, kot so utrujenost, slab spomin, nezmožnost koncentracije, prisotne še več let,” piše NIJZ. Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna.

Ukrepi za preprečevanje okužbe

Najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer širi virus Zahodnega Nila, je preprečevanje komarjevih pikov.

Med priporočenimi ukrepi NIJZ za zmanjšanje tveganja za okužbo so: nošnja svetlih oblačil, ki prekrivajo čim večji del telesa, izogibanje zadrževanju na prostem v času, ko je komarjev največ, uporaba repelentov za zaščito pred komarji, preprečitev vstopa komarjev v notranje prostore z uporabo mrež ter skrb za okolico in odstranjevanje pogojev za razmnoževanje komarjev – torej zastale vode v vazah, podstavkih za rože, žlebovih.

Ali je Slovenija pripravljena na virus?

Prejšnji teden so na NIJZ za N1 pojasnili, da so na inštitutu že pred leti zasnovali načrt pripravljenosti na virus Zahodnega Nila, ki obsega spremljanje, obveščanje, zgodnjo prepoznavo, diagnostiko in odziv, predvsem glede varne preskrbe s krvjo.