V Sloveniji so se znova pojavile ošpice: potrjeni trije primeri

Foto: PROFIMEDIA

Potem ko smo v zadnjih letih v Sloveniji zelo redko imeli potrjene primere ošpic – leta 2021 in 2022 ni bilo nobenega primera, se je bolezen pri nas znova pojavila. Potrjeni so bili trije primeri pri necepljenih mladoletnih osebah z območja Ljubljane, so potrdili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

V Sloveniji so se znova pojavile ošpice. Kot je prvi poročal Dnevnik, so bili potrjeni trije primeri pri necepljenih mladoletnih osebah. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so za N1 potrdili informacijo in povedali, da so bili vsi trije primeri potrjeni v Ljubljani. “Zboleli so dva osnovnošolska otroka in dijak srednje šole, ki proti bolezni niso bili zaščiteni s cepljenjem. Po dosedanjih podatkih primeri med seboj epidemiološko niso povezani,” so sporočili iz NIJZ.

Dodali so, da se je eden od obolelih okužil med potovanjem po državi, kjer je incidenca bolezni večja kot v Sloveniji. Drugi osebi v času inkubacije bolezni nista potovali in po navedbah nista imeli stikov z obolelimi osebami. Vir okužbe pri nobenem od obolelih za zdaj ni znan, pojasnjujejo na NIJZ.

Epidemiološka preiskava še poteka. Šole, ki jih obiskujejo oboleli, je NIJZ o pojavu bolezni obvestil. “Osebe v tesnih stikih z obolelimi, ki proti bolezni niso zaščiteni, smo oziroma jih bomo povabili na cepljenje,” so še dejali.

Za omejevanje ključnega pomena cepljenje

Za omejevanje širjenja okužbe in preprečevanje bolezni je ključno cepljenje, zato je izjemnega pomena, da otroci prejmejo vse odmerke v skladu s programom cepljenja. Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Za ošpice so namreč dovzetni vsi, ki jih niso preboleli ali niso bili uspešno zaščiteni s cepljenjem. Ljudje, ki prebolijo ošpice, so trajno zaščiteni proti tej bolezni.

Ošpice so se v zadnjih letih v Sloveniji pojavljale zelo redko ali sploh ne. V zadnjih desetletjih je bila incidenca ošpic v Sloveniji zelo nizka, od leta 2000 do 2009 pa ni bil zabeležen noben primer. Po desetih letih odsotnosti so se ošpice spet pojavile v letu 2010 s tremi prijavljenimi primeri (en vnesen – pri tujcu, dva sekundarna primera pa pri naših državljanih), šlo je za prenos v bolnišničnem okolju. Porast so zabeležili v letu 2014, in sicer kar 52 primerov, od tega je bila večina (44) primerov povezanih z mednarodno razstavo psov. V letih 2021 in 2022 na NIJZ niso zabeležili nobenega primera ošpic, lani pa enega, so pojasnili na NIJZ.

V Evropi je bilo lani na območju, ki ga pokriva evropski WHO, potrjenih približno 42.000 primerov te bolezni. Leta 2022 so jih v celem letu potrdili 941. O primerih so poročali tudi iz držav, kjer so ošpice v preteklosti že razglasili za odpravljeno endemično bolezen, so nedavno sporočili iz regijske pisarne WHO Evropa.

Ponoven pojav posledica zmanjšanja obsega cepljenja

Ponovni pojav ošpic je po oceni WHO v večini posledica zmanjšanja obsega cepljenja v državah regije v obdobju 2020–2022. Pandemija covida-19 je v tem obdobju močno vplivala na delovanje sistema cepljenja, zaradi česar se je nakopičilo število necepljenih in premalo cepljenih otrok.

Stopnja precepljenosti s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam se je v regiji znižala s 96 odstotkov leta 2019 na 93 odstotkov leta 2022. Precepljenost z drugim odmerkom pa z 92 odstotkov leta 2019 na 91 odstotkov leta 2022. Skupaj je med letoma 2020 in 2022 več kot 1,8 milijona dojenčkov v regiji zamudilo cepljenje proti ošpicam.

Leta 2022 je bila stopnja precepljenosti v Sloveniji relativno visoka, in sicer 95,8-odstotna, v letu 2021 je bila 95,3-odstotna, v letu 2020 pa je znašala 94,3 odstotka.

Ošpice povzroča istoimenski virus. Bolezen se prenaša s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe (kihanje, kašljanje). Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Bolezen se najhitreje prenaša v okoljih, kot so vrtci, šole, množične prireditve. Od okužbe do prvih znakov bolezni traja okrog 10 dni, lahko od 7 do 18 dni. Začetek bolezni je nenaden, z visoko vročino, hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom, vnetjem očesnih veznic in kašljem. Sledi pojav izpuščaja v ustih na mehkem nebu, jezičku, po nebnicah. Drugi in tretji dan bolezni se pojavijo značilne t. i. Koplikove pege, to so majhne bele pege, ki jih najdemo na sluznici nasproti kočnikov. Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj na koži, ki traja do sedem dni. Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti in imajo visoko vročino. Najbolj ogroženi so dojenčki, mlajši od 12 mesecev, ki so premladi, da bi bili cepljeni. Večjemu tveganju za hude bolezni in umrljivost so izpostavljeni tudi necepljeni otroci, mlajši od pet let, ter imunsko oslabljeni otroci in odrasli.

V Sloveniji so bile ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen. Od leta 1968, ko smo pri nas uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam, je število bolezni začelo upadati. Zadnja epidemija ošpic je bila pri nas v letih 1994/95. V zadnjih letih v Sloveniji potrjujemo le še posamične uvožene primere bolezni, ki povzročijo nekaj sekundarnih primerov.

Ošpice učinkovito preprečujemo s cepljenjem. Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. (Vir: NIJZ)