Menu ItemNa Družmirskem jezeru v Šoštanju želi HSE postaviti največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tovrstno elektrarno smo si ogledali v Avstriji in preverili njene prednosti in slabosti.
Na Družmirskem oziroma Šoštanjskem jezeru želi Holding Slovenske elektrarne (HSE) postaviti plavajočo sončno elektrarno. Kot pravijo, je ta pomemben del prehoda na obnovljive vire energije in prestrukturiranja SA-ŠA regije po tem, ko bodo v dolini prenehali uporabljati premog.
Kako je videti sončna elektrarna na vodi, smo si ogledali v sosednji Avstriji. V Grafenwörthu blizu Dunaja deluje tretja največja plavajoča sončna elektrarna (PSE) v Evropi. Njena skupna nazivna moč je dobrih 24 megavatov, na leto pa elektrarna proizvede okoli 26.700 megavatnih ur električne energije. Sestavlja jo okrog 40 tisoč panelov.
Na Družmirskem jezeru želijo postaviti še precej večjo elektrarno – z močjo do 140 megavatov in letno proizvodnjo do 140 gigavatnih ur, kar ustreza porabi okrog 35.000 gospodinjstev. Tako bi to bila največja PSE v Evropi in največja sončna elektrarna v Sloveniji – približno petkrat večja od elektrarne v Grafenwörthu, ki so jo postavili v opuščeno gramozno jamo.
Reportažo o plavajoči sončni elektrarni v Grafenwörthu z izjavami pristojnih o načrtih na Družmirskem jezeru si oglejte v videu na vrhu članka.
Umeščanje na degradirana območja
Kopanje gramoza oziroma peska so v Grafenwörthu opustili pred 12 leti, območje je bilo odtlej neizkoriščeno. Leži sredi polj, v neposredni bližini ni naselij, nekoliko stran še vedno izkopavajo pesek. Za sončne elektrarne so načeloma najboljša (degradirana) območja, kjer druge rabe niso mogoče.
“Nastanka sta popolnoma enaka – tu v Avstriji gre za izkoriščanje gramoza, pri nas pa za izkoriščanje premoga,” pravi pomočnik direktorja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Mitja Tašler. “Obe sta umetno nastali jezeri, ki jima je treba dati nekakšno vsebino,” poudarja.
“Če imate popoln kos kopnega in popoln kos vode za postavitev sončne elektrarne, jo je preprostejše in cenejše postaviti na kopnem,” pravi Michele Tagliapietra iz podjetja BayWa r. e., ki je zgradilo elektrarno v Grafenwörthu. “Težava je, da pogosto ni primernih površin na kopnem, saj so te namenjene kmetijstvu ali nepremičninam, ker je teren neprimeren ali v bližini ni primerne infrastrukture za priklop,” opisuje in dodaja, da je plavajoča sončna elektrarna dobra rešitev za vodna telesa, kjer so prvotno rabo opustili ali pa se uporabljajo za hidroelektrarne, ponekod celo zajetja pitne vode. “Tako jezero prinaša dodatne prihodke in dobi dodaten namen,” pojasnjuje.
Zaradi premogovniške zgodovine Družmirsko jezero ni najprimernejše za kopanje, vodna favna in ekosistemi pa so, kot pravijo na pristojnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, v slabem stanju zaradi posledic rudarjenja. Družmirsko in morebiti še sosednje Velenjsko jezero, ki je enakega nastanka, sta za zdaj edini primerni vodni zemljišči v Sloveniji, na katerih bi bilo mogoče postaviti plavajočo elektrarno.
Kakšni bodo vplivi na okolje?
Za PSE Družmirje je odgovorna država. “Bila je podana pobuda za sprejetje državnega prostorskega načrta, vse ostalo, kar se tiče tehnoloških rešitev, omejitev v prostoru, bo znano tekom teh postopkov,” pravi Tašler.
Pripravili bodo študijo variant in okoljsko poročilo. V postopku bodo podali mnenje in pogoje vsi pristojni organi, med njimi tudi direkcija za vode. Kot pravi investitor, so odprti za konstruktivne predloge in pripombe lokalne skupnosti ter zainteresirane javnosti.
Med slednjimi elektrarni najglasneje nasprotuje Šaleško EKO gibanje. Pravijo, da bi s postavitvijo PSE prekrili velik del jezera, ki bi bil sicer na voljo za plavanje, veslanje, ribolov in drsanje pozimi. Prav tako bi bilo jezero manj privlačno na pogled. Zaradi industrijskega videza plavajočih panelov se bosta povečala stres in nelagodje pri prebivalcih Šaleške doline, ki jezero obiskujejo zaradi naravnega in mirnega okolja, manj bo priložnosti za neposredno interakcijo z naravo, so prepričani.
Skrbi jih vpliv na biodiverziteto, saj je Družmirsko jezero naravni habitat, kot pravijo, redkih in zavarovanih vrst sesalcev, ptic, rib, dvoživk in plazilcev. Opozarjajo še na nevarnost onesnaženja jezera zaradi požara ali toče.
Šaleško EKO gibanje poudarja, da je bila dolina zaradi izkopavanja premoga in izpustov TEŠ globoko prizadeta, prebivalci pa si želijo, da bi se nadaljevala sanacija narave. “Turizem in rekreacija lahko prineseta nove možnosti za lokalno skupnost, kar je pač nezdružljivo z razvojem energetike na tem območju,” so prepričani. Pravijo tudi, da bodo lokalna podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom, utrpela ekonomske izgube zaradi manjše privlačnosti območja.
Povsem nasprotno pa meni investitor – ne le, da je PSE združljiva s turizmom, saj bo postavljena največ na polovici jezera, ampak so prepričani, da bodo turisti celo pogosteje obiskali Šoštanj, da bi si ogledali plavajočo elektrarno.
“Doslej pri naših projektih nismo ugotovili nobenih merljivih vplivov na floro in favno,” pravi Michele Tagliapietra iz podjetja, ki je postavilo elektrarno v Avstriji, skupaj pa 18 tovrstnih elektrarn na vodi, največ na Nizozemskem in v Nemčiji, projekti umestitve pa potekajo še v Italiji, Franciji in na Otoku.
“Na rastlinstvo na bregovih vpliva ni, saj je sončna elektrarna vsaj 20, 30 metrov oddaljena od brežin. Prav tako ne na živalstvo, predvsem gre za ribe in ptice. Ribam sončna elektrarna precej prija, saj pod paneli najdejo zavetje in senco. Za ptice pa je to nova površina, na kateri lahko pristanejo, tako kot pristanejo na bregovih in drugih plavajočih objektih. Populacija ptic se ni zmanjšala,” zatrjuje Tagliapietra. Monitoringe so, poudarja, opravile neodvisne institucije.
Kaj pa razraščanje alg? “To običajno ni težava v globokih jezerih, ampak le v plitvejših in če so paneli preblizu bregovom. Pri velikih plavajočih sončnih elektrarnah to ni težava, saj ne običajno ne prekrivajo več kot 40 ali 50 odstotkov jezera,” še dodaja.
“Izhodišče je, da je dovoljeno s PSE prekriti do polovice jezera, pri čemer bodo paneli vsaj 40 metrov od obale. S tem varujemo litoralni pas, ki je najgloblji, kasneje pa zelo strmo globina jezera narašča, kjer vodnega življa pravzaprav ni,” o projektu v Družmirju pravi Goran Mandžuka iz HSE Investa.
Kaj dobijo prebivalci?
V Grafenwörthu lastnik elektrarne, energetsko podjetje, plačuje najemnino občini, elektrika pa je njegova. “Lokalni prebivalci dobijo bolj zeleno energijo in nižje položnice, saj je sončna energija cenejša od ostalih virov,” opisuje Tagliapietra.
Za avstrijsko elektrarno napovedujejo, da bo delovala vsaj 25 let, nato je mogoče iztrošene panele zamenjati.
Prebivalci Šaleške doline bi s plavajočo elektrarno dobili možnost za cenejše ogrevanje prek toplotnih črpalk, potem ko bo TEŠ ugasnil, pravijo investitorji. A predvsem poleti, ogrevanje pa potrebujemo pozimi, ko sončne elektrarne zaradi krajšega dneva in osončenosti proizvedejo manj. Zato v TEŠ stavijo tudi na biomaso. Možnost uporabe goriva iz odpadkov so opustili zaradi nasprotovanja lokalnih prebivalcev, je pa tehnološko možna.
Poudarjajo, da gre za večnamenski projekt preureditve območja, ne le za energetsko izrabo, ampak tudi za rekreacijo in turizem.
In cena? Po grobi oceni 100 milijonov evrov. “Del bi bil lastnih sredstev, del najetih kreditov, del pa nepovratnih sredstev v okviru pravičnega prehoda regije,” pravi vodja projekta PSE Družmirje Simon Čižmek. “Po naših optimističnih napovedih bi lahko pridobili gradbeno dovoljenje v letu 2026, gradnja je hitra, tako da leta 2027 bi prvi kilovati že lahko stekli v omrežje,” napoveduje.
Reportažo o plavajoči sončni elektrarni v Grafenwörthu z izjavami pristojnih o načrtih na Družmirskem jezeru si oglejte v videu na vrhu članka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje