Menu Item
Pred četrtkovim vrhom voditeljev držav članic EU se bo predsednik vlade Robert Golob sestal s stalnim predstavnikom Slovenije pri zvezi Nato Andrejem Benedejčičem in obrambnim ministrom Borutom Sajovicem, na sestanku pa bodo govorili predvsem o morebitnem povišanju obrambnih izdatkov, pravijo v premierjevem kabinetu. Ob tem je mogoče slišati tudi pozive iz koalicijskih strank, da bi se morali o tej temi posvetovati tudi na koalicijski ravni.
V razgretih razmerah na svetovnem političnem parketu, ko na eni strani ameriški predsednik Donald Trump išče rešitev za končanje vojne v Ukrajini z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, po petkovi razgreti izmenjavi besed med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in nedeljskem izrednem vrhu 16 evropskih voditeljev o pripravi mirovnega načrta, bo v četrtek vendarle potekal tudi uradni vrh voditeljev držav članic EU. Med ključnimi temami pa vojna v Ukrajini in kako naj Evropa v prihodnje poveča svoje izdatke za obrambo.
V luči četrtkovega vrha voditeljev EU se bo predsednik vlade Robert Golob že v sredo sestal s stalnim predstavnikom Slovenije pri zvezi Nato Andrejem Benedejčičem in ministrom za obrambo Borutom Sajovicem. Kot je mogoče slišati iz premierjevega kabineta, bo sredin sestanek priprava na četrtkovo srečanje, pogovarjali pa se bodo predvsem o scenariju, po katerem bi morala Slovenija povišati odstotek BDP, ki ga namenja za obrambne izdatke.
Sajovic je ob robu redne seje državnega zbora dejal, da Slovenija ne more biti otok sam zase, zato je treba razmišljati, spremljati razmere, iskati svoje pobude in rešitve. “Znotraj različnih krogov se je o možnih scenarijih treba dogovarjati in pogovarjati. Ključno pa je, da bi čim prej zavladala mir in premirje,” je dejal obrambni minister.
Slovenija je lani za obrambo namenila 1,34 odstotka BDP. Premier Golob je v zadnjem mesecu večkrat dejal, da Slovenija ostaja zavezana, da bo postopoma do leta 2030 dosegla zahtevano raven dveh odstotkov BDP, kar je bila zaveza držav članic vrha Nata v Walesu leta 2014. A od teh premierjevih besed se je v svetu zgodilo marsikaj, med drugim je ameriški predsednik Trump prevzel pobudo pri pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini, ki v začetni fazi ne vključujejo držav EU in Ukrajine. Prav zaradi tega so se napovedi, da bo treba zvišati obrambne izdatke evropskih držav, v zadnjih dneh ponovno okrepile.
Tudi slovenski premier je nekoliko spremenil stališče glede tega. V pogovoru za Odmeve pretekli teden je namreč dejal, da bi morala po poti hitrejšega dvigovanja obrambnih izdatkov kmalu kreniti tudi Slovenija. “Kot predsednik vlade moram poskrbeti zato, da če se bodo že povišali obrambni izdatki, da bodo ti dobro naloženi. Najboljša naložba je lastna industrija, druga najboljša naložba je tako imenovana dvojna uporaba,” je dejal Golob. Po njegovi oceni je namreč “politična realnost”, da se bodo stroški in izdatki za obrambo v prihodnjih letih izrazito povečali v celotni Evropi.
V zunanjepolitičnih in obrambnih krogih že dlje časa krožijo informacije, da bo na letošnjem vrhu severnoatlantskega zavezništva v Haagu sprejet dogovor o zvišanju sredstev, ki jih države namenjajo za obrambo, in sicer na tri odstotke BDP. Nekatere države sicer že zdaj dosegajo in presegajo aktualno mejo dveh odstotkov, nekatere pa so že pred vrhom Nata same napovedale, da bodo povišale obrambne izdatke, med drugim Danska in Litva.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da bo v torek države članice obvestila o načrtu Unije za krepitev obrambne industrije in vojaških zmogljivosti.
“Jutri bom države članice s pismom obvestila o načrtu za ponovno oborožitev Evrope. Nedvomno potrebujemo ogromno povečanje obrambnih izdatkov. Želimo si trajnega miru, toda trajni mir lahko gradimo le s pomočjo moči, moč pa se začne s krepitvijo nas samih,” je dejala von der Leyen.
“Slovenija mora izpolnjevati pogoje”
Odločitev o tem, ali naj – in za koliko – Slovenija poveča obrambne izdatke, bosta morala na koncu sprejeti vlada in državni zbor. Je pa mogoče tudi v vrstah vladnih strank slišati, da bi se o tem vprašanju še pred četrtkovim vrhom EU morali pogovoriti na ravni koalicije. Glede na to, da Slovenija že zdaj ne dosega zahtevanih odstotkov za obrambo, sta ključni vprašanji, od kod bo naša država vzela denar, da sredstva hitreje zagotovi, in kaj bo storila v primeru zahteve o povišanju obrambnih izdatkov.
Kaj pa o tem menijo parlamentarne stranke? V največji opozicijski stranki SDS pravijo, da je za Slovenijo sprejemljivo to, kar je naša država že podpisala in k čemur se je že zavezala, torej doseganje dveh odstotkov BDP, kar pa je Slovenija sposobna doseči že najkasneje naslednje leto.
“Obstajajo številni viri financiranja, tako da se ni treba spraševati, ali topovi ali maslo, mi namreč zagovarjamo oboje. V proračunu je treba poiskati rezerve, tudi EU bo namenila nova finančna sredstva za te projekte. Do naslednjega leta lahko zagotovimo dva odstotka, ne da bi to kakorkoli prizadelo zdravstvo, šolstvo, socialo, infrastrukturo in druge projekte,” je izpostavil poslanec SDS Žan Mahnič.
O nedavni zaostritvi odnosov med Ukrajino in ZDA pa je Mahnič dejal, da je SDS še vedno na strani napadene države, torej Ukrajine, ki ima vso pravico, da se brani. Dokler se bo pripravljena braniti, jo je treba podpirati, je dejal.
“Po tem, kar se je zgodilo v Beli hiši, ni čas, da se postavljamo na eno ali drugo stran, ampak da povemo, da je Evropa tudi Ukrajina in da ji je treba pomagati. Ne smemo jokati, ker so se Američani odločili spremeniti zunanjo politiko. Zdaj je čas, da Evropa končno stopi skupaj in zagotovi svoje lastne obrambne in vojaške zmogljivosti, da bo sposobna obrambe naše celine,” je poudaril Mahnič.
V Novi Sloveniji so mnenja, da mora Slovenija svoje obveznosti izpolnjevati, saj je “članica kluba”, ki se je zavezala k dogovoru o povečanju obrambnih izdatkov v višini dveh odstotkov BDP. Po besedah Janeza Žaklja obstaja več virov za zagotavljanje sredstev, med drugim bi lahko nevladne organizacije dobile manj denarja, ob tem pa bi morala država ravnati tudi bolj gospodarno pri porabljanju javnih sredstev.
“Svet je znorel, to lahko vidite vsi. Stvari se lahko hitro spreminjajo, in da bomo do leta 2030 dosegli dva odstotka za obrambo, je zelo nerealna ocena. Mislim, da bo že vrh v Haagu povedal, kaj se od nas pričakuje,” je dodal Žakelj.
Ključno vprašanje – od kod vzeti denar za obrambo?
Minister za obrambo Borut Sajovic (Svoboda) pa je izpostavil, da je Slovenija del velikega, pomembnega in za varnost ključnega zavezništva, zato je treba spoštovati dogovore in pravila, ki bodo sprejeta znotraj zveze Nato. “Ta trenutek sprememb oziroma novih dogovorov ni, so le ideje, želje in pobude. Prepričan sem, da bomo znotraj države in tudi preko meje koalicije ter opozicije zadeve dorekli in v dobro slovenske varnosti tudi uredili,” je dejal obrambni minister.
V najmanjši koalicijski stranki Levici izpostavljajo, da je Evropa trenutno na razpotju, svet pa po izvolitvi Trumpa na čelo ZDA ni več isti. Po besedah vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca je “naloga zaspane Evrope”, da opravi strateški premislek o svoji prihodnosti in o tem, da se odmakne izpod sence ZDA in Nata, Evropa pa ima zdaj priložnost, da postane velesila, ki bo spodobna dialoga med drugimi velesilami.
Glede višanja obrambnih izdatkov Vatovec meni, da bo treba razmisliti o tem, kakšno obrambo Evropa sploh potrebuje. “Treba je govoriti o strateških vidikih, ki jih mora sprejeti EU. Ključno je predvsem to, da govorimo o obrambi in in ne o zvezi Nato, ki je usmerjena v napajanje vojaške industrije,” je izpostavil. Dodal je, da je Slovenija trenutno pod pritiskom zahtev zavezništva, v praksi pa bo težko izpolnjevala vse zahteve.
“Moramo ostati realni,” pa pravijo v stranki SD. Po besedah poslanca Damijana Zrima Slovenija še ne izpolnjuje dane zaveze dveh odstotkov, ob tem pa se je treba vprašati, od kod bo vzela denar ob morebitnem povišanju obrambnih izdatkov.
“Razmišljati moramo preudarno o tem, v kaj bomo vlagali. Trenutno smo v procesu nakupa nekaj oklepnikov, dvomim pa, da bomo v nekaj letih prišli na dva odstotka BDP, kaj šele na tri,” je dejal. Ob tem je dodal, da si v SD vsekakor želijo, da bi država dosegla dane obljube zvezi Nato.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje