Menu Item
Podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos se je odločila, da bo kandidirala za predsednico države. Želi, da bi ji podporo izrekel kongres kot najvišji organ Golobove stranke. Močno tekmico bi lahko imela v odvetnici Nataši Pirc Musar, ki naj bi kandidirala s podporo državljank in državljanov. Kdo še pogleduje proti predsedniški palači?
Naslednje volitve, ki nas čakajo v letošnjem supervolilnem letu, bodo volitve predsednika republike. Za kdaj jih bo razpisala, se predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič po navedbah v njenem kabinetu še ni odločila. Glede na roke, ki jih določa zakonodaja, naši sogovorniki iz političnih vrst kot najverjetnejši termin (prvega kroga) predsedniških volitev navajajo konec oktobra.
Prva imena (verjetnih) kandidatov že prihajajo v javnost. Dvoma, da se bo v tekmo za predsednico republike podala nekdanja veleposlanica, sedaj pa predsednica združenja Ona ve in podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, tako rekoč ni več. Kot nam je povedala, je odločitev, da bo kandidirala, že sprejela, na volitve pa se namerava podati kot kandidatka Gibanja Svoboda. Ob tem Marta Kos ne skriva želje, da bi njeno kandidaturo za predsednico republike potrdi kongres kot najvišji organ Gibanja Svoboda. To naj bi se zgodilo v ponedeljek, ko bo omenjeni organ odločal o pripojitvi LMŠ in SAB h Golobovi stranki. “Pomembno bo, če me bo podprla stranka, s katero zagovarjava enake vrednote: svobodo, spoštovanje, odgovornost, zaupanje … To je bil tudi eden od razlogov, da sem se odločila za kandidaturo na volitvah,” je za N1 povedala Marta Kos.
Kot se nakazuje, pa bo imela v tekmi za leve in sredinske volilce močno tekmico. Za Pahorjevo naslednico se bo namreč po vsej verjetnosti potegovala tudi bivša informacijska pooblaščenka sedaj pa odvetnica Nataša Pirc Musar. Ta nam je dejala, da o kandidaturi resno razmišlja, dokončno odločitev pa naj bi sprejela predvidoma prihodnji teden. “Če se bom odločila za kandidaturo, bom šla na volitve kot neodvisna kandidatka s podporo državljank in državljanov, saj vse življenje ohranjam nestrankarsko držo. Nikoli nisem bila v nobeni stranki in tudi ne v partiji. Te svoje drže zato, da bi kandidirala, ne nameravam spremeniti,” je izpostavila Pirc Musar. Nestrankarska kandidatura pomeni, da bi morala zbrati podpise najmanj pet tisoč volilk in volilcev.
Da se bo Pirc Musar po vsej verjetnosti podala na volitve, potrjujejo tudi navedbe Marte Kos. “Še preden sem se sama dokončno odločila, me je Nataša Pirc Musar obvestila, da se bo podala v predsedniško tekmo in da bo kandidirala s podpisi volilcev. Obe ciljava na najširšo možno podporo in žal mi je, ker se bodo glasovi precej razdelili med naju. Vsekakor pa odločitev Pirc Musar spoštujem,” je poudarila podpredsednica Gibanja Svoboda. Prepričana je, da bo tekma med njima spoštljiva in poštena. “Nenazadnje sem prav jaz povabila Pirc Musar med štiri ustanoviteljice združenja Ona ve, kar pomeni, da na tem področju intenzivno sodelujeva.” Kos je kot pomembno in dobrodošlo izpostavila realno možnost, da Slovenija prvič dobi predsednico države.
Že dlje časa se kot možna kandidatka za to funkcijo omenja tudi evropska poslanka in nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak, kot nam je dejala včeraj, pa dokončne odločitve še ni sprejela. “Nikoli nisem napovedala kandidature – to napovedujejo drugi in ne jaz. Res pa je, da me h kandidaturi nagovarja veliko ljudi in da sem rekla, da bom premislila. Se mi pa nikamor ne mudi,” je poudarila Ljudmila Novak, ki se je sicer kot kandidatka NSi za predsednico države potegovala pred petimi leti. Na vprašanje, kdaj bo napočil čas za odločitev, je v smehu odgovorila: “Ko mi bo dal mož dovoljenje, da rečem da ali ne.”
Zanimanja, da bi nasledil Boruta Pahorja, ne skriva nekdanji zunanji minister in evropski poslanec Ivo Vajgl. Povedal nam je, da so ga organi SAB pred časom že potrdila kot svojega kandidata za predsednika države, ker pa je bila stranka Alenke Bratušek na državnozborskih volitvah poražena in je sprejela odločitev o pripojitvi h Gibanju Svoboda, ga na to mesto ne more več kandidirati. Se je pa Vajgl še vedno pripravljen podati v predsedniško tekmo. Po njegovih besedah bi bil pripravljen kandidirati za Gibanje Svoboda, katere član bo postal s pripojitvijo SAB Golobovi stranki, povsem pa ne izključuje niti možnosti, da bi zbiral podpise volilk in volilcev.
V političnih in diplomatskih krogih je v zadnjih dneh mogoče slišati navedbe, da mesto predsednika republike zanima tudi ustavnega pravnika ter bivšega premierja in zunanjega ministra Mira Cerarja. Ta je bil včeraj redkobeseden. Dejal nam je le, da ga k takšni potezi nagovarjajo ljudje iz civilne družbe, da pa odločitve še ni sprejel.
Že pred mesecem dni smo poročali, da se namerava v predsedniško tekmo podati kočevski župan Vladimir Prebilič. Kandidiral naj bi s podpisi volilcev, za njegovo kandidaturo pa naj bi stal klub neodvisnih županj in županov. Po informacijah N1 Prebilič trenutno preverja, kako široko podporo uživa v županskih vrstah.
Nedvomno pa bo zanimivo, kako se bo glede predsedniških volitev odločila največja opozicijska stranka SDS. Za zdaj so v njej še skrivnostni. Kot pravijo naši viri iz Janševe stranke, so kandidate za predsednika države že začeli iskati, v igri pa je tako možnost, da bodo predlagali svojega strankarskega kandidata, kot tudi možnost, da bodo podprli kakšno njim bližjo znano osebnost iz civilne družbe.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje