Menu Item
Predstavniki Javnega zavoda Triglavski narodni park so opravili košnjo grbinastega travnika v Radovni na območju Kranjske Gore.
Približno 20 predstavnikov Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) se je danes lotilo košnje grbinastega travnika v bližini Pocarjeve domačije v Zgornji Radovni (občina Kranjska Gora). Akcija je potekala v sklopu projekta Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ, LIFE FOR SEEDS, v katerem JZ TNP sodeluje kot projektni partner.
Grbinasti travniki prava redkost
Kot so po dogodku sporočili z JZ TNP, je ena od nalog projekta obnovitev suhih travnikov s kukavičevkami (Natura 2000 habitatni tip oziroma evropsko pomemben habitatni tip, ki ga je treba ohranjati v ugodnem stanju), ki se ali zaraščajo ali intenzificirajo. Taki travniki so v Julijskih Alpah pogosti na grbinah. “Zaradi lažjega vzdrževanja so se ti travniki v preteklosti izravnali. Tisti redki, ki še ostajajo, se zaradi opuščanja košnje zaraščajo. JZ TNP je v sklopu projekta dolgoročno najel dva travnika v Radovni za ohranitev tega pomembnega habitatnega tipa,” je opozorila Tanja Menegalija z oddelka za varstvo narave na JZ TNP.
Kot so v nadaljevanju pojasnili z JZ TNP, so grbinasti travniki poimenovanje dobili po grbinah, ki jih je za seboj pustil ledenik. Nastali so iz najbolj finega ledeniškega materiala, ki ga je voda skupaj s kemičnimi procesi počasi oblikovala v grbine. Te so visoke okoli en meter in široke do tri metre. Posebnost grbinastih travnikov pa je ne samo njihov videz, ampak tudi pestrost rastlinskih in živalskih vrst, ki na njih uspevajo in živijo. ”Ko smo junija na tem travniku opravljali botanične popise, smo popisali kar okoli 120 rastlinskih vrst, kar je zelo veliko,” je še dodala Menegalija.
”Grbinasti travniki so za košnjo zelo zahtevni. Travna ruša je bolj pusta. Na vrhu grbin je slabša trava, v dolinah pa gosta, in to je treba znati odkositi. Včasih smo se košnje lotevali s kosami, ki so nam jih sklepali starejši sodelavci, zdaj pa je v ospredju strojna košnja,” je pojasnil naravovarstveni nadzornik v TNP Peter Belhar, ki je bil eden od številnih sodelujočih pri današnji košnji. ”Skrb za travnike je tudi sicer del naše službe. Kosimo travnike, gozdne robove … Nekaj trave je treba pokositi za pasišča za divjad, nekaj pa za zimsko krmljenje. To vzame kar nekaj tednov dela. Ko je sezona košnje, tempo narekuje vreme,” je še opisal.
Površina travnika, na katerem so se lotili košnje, meri dobra dva hektarja, in uspelo jim ga je pokositi skoraj v celoti. Za ohranitev kukavičevk je namreč travnik treba kositi enkrat na leto. “Če bi mu pustili prosto rast, bi se zarasel z lesenimi vrstami, in zaplata s travami bi se počasi spremenila v gozd. Zato bomo akcijo ponavljali tudi v prihodnjih letih. Želimo si, da bi košnja prerasla v tradicionalen dogodek v sodelovanju z lokalno skupnostjo s spremljajočimi aktivnostmi v bližnji in daljni okolici, je še dejala Tanja Menegalija.
Akcije so veseli tudi v lokalni skupnosti
Akcijo košnje grbinastega travnika so pozdravili tudi predstavniki Kranjske Gore. Župan občine Janez Hrovat je izpostavil pomen ohranjanja biotske raznolikosti in obdelovanja površin na tradicionalen način, še posebej v tem delu Radovne, ki je v osrčju Triglavskega narodnega parka. Direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber pa je dodal, da je neokrnjena narava zagotovo magnet za obiskovalce, kulturna krajina, ki so jo izoblikovali ljudje, pa je še dodatno zagotovilo, da se obiskovalci v te kraje radi vračajo. “Če bomo izgubili avtentičnost, bomo postali taki, kot so vsi ostali,” je prepričan.
Predsednik Turističnega društva Dovje Mojstrana Matjaž Podlipnik pa je spomnil, da sta trajnost in ohranjanje naravne in kulturne dediščine tudi vrednote, s katerimi si vasi pod Triglavom prizadevajo za vstop v družbo gorniških vasi. Izrazil je obžalovanje, da je tokratna potekala brez pomoči prostovoljcev iz lokalne skupnosti, dodal pa je potrebo po ohranjanju Zgornje Radovne kot enega zadnjih neokrnjenih biserov Slovenije.
“Zaposleni v JZ TNP pa si med drugim želimo, da bi obiskovalci v Triglavski narodni park prihajali s spoštovanjem do zavarovanega naravnega okolja in zavedanjem, da je naravo treba ohranjati tudi za prihodnje generacije. Ključnega pomena za doseganje skupnih ciljev je tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki,” so še v sporočilu za javnost opozorili pri Triglavskem narodnem parku.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!