Menu Item
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana menijo, da predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti v zadostni meri ne upošteva razlik med koncesionarji, sekundarnimi in terciarnimi oziroma univerzitetnimi bolnišnicami. Slednje, torej ljubljanski in mariborski UKC, bi moral zakon po njihovem mnenju obravnavati posebej, upoštevajoč specifike in obremenitve univerzitetnih kliničnih centrov. V UKC Ljubljana so tako predlagali, da se za univerzitetna klinična centra pripravi poseben zakon.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana predlagajo, da se v predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti upoštevajo vse specifike in obremenitve univerzitetnih kliničnih centrov, da se ju obravnava kot entiteti, za kateri veljajo določene izjeme, oziroma da se za univerzitetna klinična centra pripravi poseben zakon.
V UKC Ljubljana so predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti prvič obravnavali prejšnjo sredo na strokovno-poslovnem odboru. Ugotovili so, da trenutna ureditev zdravstvenega sistema predstavlja tveganje za nadaljnji obstoj univerzitetne klinične medicine, zato podpirajo “aktivnosti in prizadevanja vlade za ureditev zdravstvenega sistema, ki bodo usmerjene v krepitev javnih zdravstvenih zavodov”, so zapisali v sporočilu za javnost.
Menijo, da predlog naslavlja številna problematična področja, vendar v zadostni meri ne upošteva razlik med koncesionarji, sekundarnimi in terciarnimi oziroma univerzitetnimi bolnišnicami glede odgovornosti zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva ter dostopnosti za različne zdravstvene dejavnosti, kompleksnosti obravnav in obremenitev zaradi raziskovalnega ter pedagoškega dela.
Zapisali so, da predlog novele ne upošteva dodatnih obremenitev univerzitetnih kliničnih centrov zaradi obravnave zapletov oziroma premestitev iz sekundarnih bolnišnic in koncesionarjev, kar pomembno vpliva na sposobnost izvajanja načrtovanega programa.
Poudarjajo še, da je dolgoročno zagotavljanje univerzitetne klinične medicine odvisno od sposobnosti razvoja in zaposlovanja visoko usposobljenega kadra v javnih zavodih. “To pa bo mogoče samo z ustreznim vrednotenjem najbolj kompleksnih zdravstvenih storitev ter možnostjo vrhunskega raziskovalnega dela in ustreznega nagrajevanja kadra, ki bo konkurenčno z zasebnim sektorjem,” so prepričani.
Ministrstvo za zdravje je 16. septembra v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, katere cilj je regulacija javne in zasebne zdravstvene mreže. Predlog med drugim omejuje delo pri zasebnih izvajalcih in vzpodbuja dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Predlog bo v javni razpravi do 16. oktobra.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje