Menu Item
V ljubljanskem živalskem vrtu so se razveselili novih živali in prav posebnega podmladka – mladiča mačje pande.
Živalski vrt je bogatejši za nov par sibirskih tigrov, azijsko levinjo ter šest novih vrst živali.
Filipinskim kljunorožcem ter svinjskim jelenom, ki so jih obiskovalci živalskega vrta spoznali že spomladi, so se letos pridružili še indokitajski sika jeleni, vzhodne kune vrečarice, ovratničarske čaje ter jastrebje pegatke. Od novih vrst živali so v živalskih vrtovih najredkejše vzhodne kune vrečarice. Poleg ljubljanskega jih imajo v še osem drugih evropskih živalskih vrtov, so sporočili iz ljubljanskega živalskega vrta. Dodali so, da nestrpno pričakujejo, kdaj bo svoje gnezdo prvič zapustil mladič mačjih pand.
“Živalski vrtovi po vsem svetu gojimo ogrožene vrste živali, skrbimo za njihovo zdravje in pestro genetsko osnovo, pri tem pa zagotavljamo in razvijamo nova znanja, kapacitete in tudi kadre, da je gojitev sploh mogoča in uspešna. V okviru naravovarstvenih projektov lahko tako pomembno prispevamo k ohranjanju in vračanju živali v naravo,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Tudi ZOO Ljubljana izkušnje, znanje in sredstva namenjajo ogroženim vrstam, ki so del Evropskih vzrejnih programov (EEP). “Ti programi usklajujejo vzrejo ogroženih vrst, skrbijo za genetsko raznolikost ter pomagajo pri ohranjanju in ponovnem naseljevanju teh vrst v naravo. Tako smo letos julija v naravo izpustili tudi prve svoje živali – pet kozorogov, ki bodo skupaj z drugimi, upamo, obnovili in povezali evropsko populacijo kozorogov v različnih delih Alp,” so zapisali v sporočilu.
Katere nove vrste živali imajo?
Prav poseben podmladek: mladič mačje pande
“Z veseljem sporočamo, da smo se pri mačjih pandah razveselili podmladka,” so zapisali v ZOO Ljubljana. Za zdaj si mladiča obiskovalci ne morejo ogledati, saj je premajhen.
Skrbno ga čuva mama, ki ga premešča iz brloga v brlog in pazi, da ne zaide na plano, dokler ne bo sposoben plezanja in lovljenja ravnotežja na drevesnih vejah. Gre za zahtevno obdobje, v živalskem vrtu ocenjujejo, da bi septembra, ko bo dopolnil tri mesece, lahko občasno zapustil brlog ob nadzoru samice.
Indokitajska sika
Je srednje velik jelen z močnim, čokatim telesom ter dolgimi vitkimi nogami in pikastim kožuhom. Vietnamska podvrsta sika jelena je naseljevala gozdove, travnike in močvare severnega Vietnama in JZ Kitajske. Zadnje živali so opazili leta 1990, zato se sklepa, da je dandanes izumrla v naravi. Člani Svetovne zveze živalskih vrtov in akvarijev gojijo okoli 400 indokitajskih sik v 39 živalskih vrtovih po vsem svetu.
Na avstralski celini je izumrla pred več kot 50 leti, preživela pa je le na otoku Tasmanija. Skupaj z ZOO Leipzig so začeli s programom ponovne naselitve te vrste. Jeseni 2018 so opazili prvo razmnoževalno kolonijo v naravi, na območju, zaščitenem pred plenilci. To je prva mesojeda žival, izumrla na avstralski celini, ki je bila uspešno vrnjena v divjino. ZOO Ljubljana je eden izmed le devetih živalskih vrtov v okviru zveze, ki gojijo to vrsto. V naravi so večinoma samotarji in nočne živali.
Tudi v Sloveniji imajo rade dnevni počitek, vendar se v popoldanskih urah počasi prebudijo, tako da so takrat vidne tudi obiskovalcem živalskega vrta.
Ovratničarska čaja
Ta južnoameriška ptica je znana po značilni ovratnici iz perja in dveh ostrih trnih na vsaki peruti, ki jih uporablja za obrambo pred plenilci. So ambasadorji svojega habitata, saj naseljujejo tudi Pantanal, največje mokrišče Južne Amerike, ki ga ogroža segrevanje in krčenje. Z njihovo pomočjo živalski vrtovi ozaveščajo o ogroženosti njihove severne sorodnice, črnovrate čaje, ki jo močno ogroža lov.
Jastrebja pegatka
Ta ptica ima pomembno naravovarstveno vlogo, saj prispeva k širjenju semen in ohranjanju rastlinske raznovrstnosti, nadzoruje populacije škodljivcev z uživanjem žuželk ter vpliva na izboljšanje kakovosti tal s prehranjevanjem po tleh. Poleg tega pomaga ohranjati ekološko ravnovesje in ima kulturno ter estetsko vrednost, kar spodbuja naravovarstvene pobude in ohranjanje njenega habitata, kar posledično varuje tudi vse ostale vrste živali in rastlin v njenem habitatu.
Nov par sibirskih tigrov
Pred kratkim se je osamljeni levinji Čaja pridružila azijska levinja Jeevana. A sta se jima v zadnjih tednih pridružila še samica Arisa iz ZOO Zamošč na Poljskem in samec Ussuri iz ZOO Kristiansand na Norveškem. Ussuri je doslej odraščal v (za tigre) zelo nenavadni družini, kjer so skupaj složno sobivale kar tri generacije: starša Boonya in Amur ter dve generaciji mladičev. Ussuri se je skotil v prvem leglu skupaj s sorojencema Altajem ter Zeyo, lani pa je dobil še mlajšega brata Luka in sestro Aldaano.
“In ker je vzorec lis za vsakega tigra tako specifičen, kot prstni odtis, bomo Ussurija hitro ločili po desni nogi, ki je ostala brez lis. Arisa prihaja iz manj številčne družine, starša dveletne samice sta mama Isla in oče Makar,” so še sporočili.
Po besedah direktorice ZOO Ljubljana Barbare Mihelič je samica Arisa, ki je pri njih že mesec dni, še vedno precej nezaupljiva. “Kolegi pravijo, da je ‘huda kot hren’. Kljub bogatim izkušnjam ostaja tigrica izziv za oskrbnike, ki upajo, da jim bo pot do njenega zaupanja pomagal vzpostaviti veliko večji in precej bolj umirjeni triletni samec Ussuri.”
Želijo si, da bo nov par kompatibilen ter da bi v prihodnih letih lahko presenetil z mladiči. Ta vrsta velikih mačk je zelo zdesetkana, v naravi jih živi manj kot 500, približno toliko jih je tudi v živalskih vrtovih po svetu. Par se še navaja na novo okolje, obiskovalcem ljubljanskega ZOO pa bi lahko bila na voljo v sredini septembra.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje