Predsednik vlade Robert Golob je v telefonskem pogovoru čestital Kos za uspešno zaslišanje in potrditev za novo evropsko komisarko za širitev pred pristojnim odborom EU. "Verjamem, da bo Marta Kos s svojim delom in vizijo odločno prispevala k večji in močnejši EU," je dejal Golob po navedbah vlade.

Kot so še zapisali na vladi, je bil premier tudi v stiku s predsednico komisije Ursule von der Leyen, ki je predsedniku vlade po zaslišanju izrazila iskreno navdušenje nad bodočo komisarko.

Slovenska kandidatka Kos je po današnjem zaslišanju prejela zeleno luč odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve (Afet), so sporočili iz liberalne politične skupine Renew, ki ji pripada tudi Kos. Za potrditev je potrebovala 51 glasov članov odbora. Na zaslišanju je sodelovalo 79 evropskih poslancev, njeno kandidaturo je potrdilo 59. 

Vprašanja poslancev na več kot triurnem zaslišanju so bila večinoma vsebinske narave, torej so bila povezana z resorjem širitve. V večjem delu zaslišanja je Kos govorila v angleščini, en del v nemščini, pa tudi v slovenščini. Za konec pa je nekaj stavkov povedala tudi v ukrajinščini. To je, kot je bilo slišati, storila zato, da bi ovrgla nekatere namige, ki so se pojavljali, predvsem pa obtožbe domačih poslancev iz vrst SDS, da je prorusko umerjena.

V Bruslju je tudi novinar N1 Miha Orešnik, ki je strnil vtise po današnjem zaslišanju. Več o tem v prispevku Novinar N1 iz Bruslja tudi o tem, zakaj je Kos spregovorila v ukrajinščini

Marta Kos je po neuradnih informacijah N1 dobila podporo odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta (Afet).

"Vojna v Ukrajini je v širitveni proces na Zahodnem Balkanu vnesla novo dinamiko. Prvič je prišlo do tega, da so države na Zahodnem Balkanu pripravljene vlagati več energije in časa v to, da jim uspe na njihovi evropski poti. Če bom potrjena, jih bom na tej poti tudi spremljala," je v prvi izjavi po več kot triurnem zaslišanju dejala Kos.

Več o tem pa v prispevku Kaj je v prvi izjavi po zaslišanju povedala Marta Kos?

Po zaključku zaslišanja odbor za zunanje zadeve odloča o oceni kandidatke. 

Marta Kos se je v zaključnem govoru zahvalila evropskim poslancem za njihova vprašanja, še posebej v delu, ki so se nanašala na pomen resorja za širitev v prihodnosti in da so izpostavili načelo pravne države in temeljnih evropskih vrednot. Zavezala se je k timskemu delu z Evropskim parlamentom, saj se lahko le na tak način na področju širitve doseže največ. "Za Evropo se se je vredno boriti, ne zaradi abstraktnih idej, ampak zaradi tega, kar Evropa predstavlja: enotnost, svobodo in obljubo, da nihče ne bo živel živel v strahu in da nihče ne bo žrtev zatiranja," je poudarila.

Dodala je, da je Evropska unija temelj miru in zato je treba zaščititi njeno enotnost pred vsemi grožnjami in zaradi tega je treba podpirati tudi Ukrajino. Na tak način bomo spoštovali evropska načela in podpirali bomo narod, ki se sooča s sovražnikom. "Ko dajemo pomoč Ukrajini, branimo tudi ozemeljsko celovitost Ukrajine, svobodo in prihodnost. S tem potrjujemo, da mir v Evropi in svetu ni samoumeven in ga je zato treba zaščiti in tudi braniti," je dodala in svoj nagovor zaključila v ukrajinskem jeziku.

Matjaža Nemca je zanimalo, kako se bo lotila procesa priključitve Bosne in Hercegovine, saj ta država kljub dolgoletnim prizadevanjem še vedno ne izpolnjuje ključnih zahtev za odprtje pogajalskih poglavij. "Kakšen bo vaš pristop v komunikaciji s političnimi voditelji države, da bi zagotovila čimprejšnji napredek države?" je zanimalo Nemca.

Odgovorila mu je, da zadnje poročilo o širitvi EU glede Bosne in Hercegovine ni preveč pozitivno in tudi ne preveč negativno. Dejala je, da od političnega vodstva Bosni in Hercegovini pričakuje, da bodo izpolnili še nekatere pogoje, ki so ključni, da se bo lahko začel "premik iz Daytona proti Bruslju".

"Daytonski sporazum je bil zelo pomemben, saj je v državo pripeljal mir. To kar pa si jaz želim, da začnemo resna pogajanja o poti v Bruselj. To pa pomeni, da bo EU s svojimi sredstvi, energijo in ljudmi pomagala, da se bo BIH usposobila na način, da bo funkcionalno lahko peljala pogovore v okviru pridruževanja k Evropski uniji," je izpostavila Kos. Ključno bo tudi to, da bo Bosna in Hercegovina sposobna sprejemati odločitve in da bo lahko črpala evropska sredstva in da se bo začel "proces screeninga", ki bo odpravila anomalije iz preteklosti, ki so se izkazale kot ovire na poti proti EU.

Evropski poslanec Hermann Tertsch (Patrioti) je poudaril, da je Kos večkrat zavrnila navedbe, da je sodelovala z jugoslovansko tajno službo. "Ne morete pa zanikati, da v Sloveniji in tudi širše obstaja prepričanje, da ste vi in vaša brata Drago in Miran Kos sodelovala s tajnimi službami komunističnega režima. Ali razumete, da so številni zelo vznemirjeni, ker boste zadolženi za širitev? Bojijo se, da imate informacije o državah kandidatkah in bi jih lahko izsiljevali," je dejal Tertsch.

Kos mu je odgovorila, da nikoli ni bila obveščevalka jugoslovanske tajne službe in da prvič slišim, da naj bi z njo sodelovala njena brata. Če bi sodelovala s tajnimi službami, pa zagotovo ne bi mogla dobro opravljati dela komisarke, se je strinjala Kos.

Marjan Šarec je pred vprašanjem komisarski kandidatki dejal, da ga veseli, da danes tukaj sedi in odgovarja na najrazličnejša vprašanja in da odgovarja tudi tistim, ki jo sprašujejo in obtožujejo glede njene vloge in sodelovanja s tajno službo. "Tisti, ki vas to sprašujejo, vedo bolj malo o slovenski politiki. Tisti, ki je to sprožil, je predsednik največje opozicijske stranke in je dejansko edini predsednik kakšne stranke, ki je bil član komunistične partije," je izpostavil Šarec.

Nato jo je vprašal, kako se namerava zoperstaviti temu, da bi nekatere države članice priključitveni proces izkoristile za izvajanje pritiska in reševanje svojih bilateralnih vprašanj z državami kandidatkami.

Kos mu je odgovorila, da bilateralizacija pomeni uvažanje bilateralnih sporov v širitveni proces. Če bo potrjena kot komisarka, se to ne bo dogajalo. "To sicer ne pomeni, da bilateralni spori ali nesoglasja ne bodo obstajala. Pomeni pa, da moramo biti vsi skupaj zelo zreli, da bomo te probleme reševali. To lahko storimo že prej ali pa vzporedno s procesom širitve," je pojasnila. Pomembno pa bo upoštevati tako čustva in zgodovino držav kandidatk pri posameznih vprašanjih in problemih.

Evropski poslanec Mounir Satouri (Zeleni) je Kos vprašal, katere mehanizme oziroma orodja bo uporabila za zaščito novinarjev in civilne družbe v državah kandidatkah. “Ko se represija že dogaja, je težko poskrbeti za zaščito,” je poudaril Satouri.

“Civilna družba, mediji, novinarji in predstavniki nevladnih organizacij so zelo pomemben partner za nas. Kamorkoli bom šla, se nameravam srečati s predstavniki civilne družbe. Prav tako se želim srečati z močnimi ženskimi akterkami, ki jih želim vključiti ne le v širitveni, ampak v vse politične procese nasploh,” je povedala Kos in dodala, da si želi, da na naslovnicah medijev ne bi gledali samo predsednikov vlad in predsednikov držav, ampak tudi predstavnike civilne družbe, ki se borijo za demokracijo.