Menu Item
Vlada je potrdila proračunske dokumente za leti 2022 in 2023, ki jih mora do petka oddati v parlamentarno proceduro. "Proračuna sta narejena pod izjemnimi okoliščinami, to pomeni, da se ne upoštevajo strogo pravila, ki se nanašajo na fiskalno politiko. Še vedno namreč delujemo v tveganih okoliščinah," je po seji dejal minister za finance Andrej Šircelj.
Vlada je potrdila predloga proračunov za prihodnji dve leti. Poleg sprememb proračuna za leto 2022 ter proračuna za leto 2023 je imela na dnevnem redu še zakon o njunem izvrševanju in preostale proračunske dokumente, vse skupaj pa mora oddati v parlamentarno proceduro najpozneje do petka.
Minister Andrej Šircelj je napovedal, da se bo proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih bistveno zmanjševal. “Pomemben je trend, zato je bistveno, da se odhodki v odvisnosti od BDP znižujejo in da dejansko gremo proti maastrichtskim kriterijem, ki velevajo maksimalni primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP.” Ob predpostavki, da ne bo poslabšanja epidemije, se bo to zgodilo v letu 2024, je dejal.
Cenejši dolg
Tudi javni dolg se bo po njegovih navedbah zniževal. Poudaril je, da je tudi trenutna raven dolga nižja od dolga povprečja evrskega območja, ki presega 100 odstotkov BDP. “Bistveno je, da se bodo stroški obresti, torej financiranja dolga, do leta 2023 zmanjšali na 1,3 odstotka BDP in imajo trend zniževanja.”
Spomnil je, da so leta 2013, torej na vrhuncu dolžniške krize, strošek dolga dosegal tri odstotke BDP.
Šircelj: Veliko več dajemo za zdravstvo
O izdatkovni strani proračuna je dejal še, da so okrepili investicije, predvsem v zdravstvo. “Če smo v letu 2021 za zdravstvo namenili 50 milijonov evrov, bomo v 2022 in 2023 dali po 200 milijonov evrov.”
Okrepili so tudi vlaganja v domove za ostarele ter naložbe za prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno mobilnost, upravljanje z vodami.
Povečujejo se povprečnine za občine, letni dodatki za upokojence.
Vse te naložbe bodo, kot pravi, imele dolgoročne učinke na gospodarsko rast.
Prihodnje leto večji izdatki
Državni zbor je proračun za 2022 sprejel že novembra lani, a ga je vlada ponovno obravnavala zaradi zvišanja zgornje meje izdatkov za 701,5 milijona evrov (na 13,3 milijarde evrov). Leto pozneje naj bi se ta meja znižala na 13,05 milijarde evrov.
Kot so v vladi nedavno zapisali v sporočilu za javnost, sta predloga proračunov osredotočena na postopno umikanje začasnih ukrepov za obvladovanje posledic epidemije in izvajanje strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, podprtih z investicijami na ključnih področjih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje