Menu Item
V Zrečah so prebivalci na javnih krajih našli nalepljenih več letakov, na katerih je QR koda. Ta odpre spletno stran z "izzivom", ki poziva k samopoškodovanju. Na občini prebivalce pozivajo, naj letakov, če nanje naletijo, ne odstranjujejo, ampak naj o tem obvestijo policijo. Ta zadevo preiskuje.
Na avtobusni postaji, na telefonski govorilnici, ob trgovinah Mercator in Spar, v bližini bara in še na več drugih lokacijah v Zrečah so prebivalci opazili letake s sporno vsebino. Na njih je namreč QR koda, ko jo poskeniramo, pa se odpre spletna stran z “izzivom”, ki poziva k samopoškodovanju.
O letakih je bil že obveščen tudi župan Zreč Boris Podvršnik. “Takoj smo stopili v stik s Policijsko postajo Slovenske Konjice. Takšna dejanja so za nas nesprejemljiva in jih ostro obsojamo. Občane, ki opazijo takšen letak, prosimo, da se ga ne dotikajo in ga ne odstranjujejo, temveč naj takoj pokličejo policijo,” piše v sporočilu, ki ga je občina objavila na spletni strani in družbenih omrežjih.
Ob skeniranju QR kode se odpre spletna stran v angleščini, ki poziva k izzivu, ki vključuje samopoškodovanje. “Z ostrim nožem zareži globoko v sredinec leve roke,” se glasi poziv, ki mu sledi uganka. Ko jo rešimo, naj bi nas vodila do skritih informacij.
Na Policijski postaji Slovenske Konjice so takoj po tem, ko so bili obveščeni o dogajanju, začeli zbiranje obvestil. O ugotovitvah bodo z ustreznim aktom seznanili pristojno okrožno državno tožilstvo, so sporočili.
Izziv sinjega kita
Spletni izziv, ki se v angleščini imenuje “Blue Whale Challenge” (izziv sinjega kita), se je sicer okrog leta 2015 pojavil najprej v Rusiji in se nato razširil v druge države. Odvisno od različice naj bi vseboval do 50 različnih nalog, povezanih z različnimi oblikami samopoškodovanja in nasilja, zadnja naloga pa naj bi bil samomor, pojasnjujejo pri Točki osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje Safe.si.
Izziv je dobil ime po eni od nalog, ki naj bi bila, da si v roko vrežete podobo kita. V Rusiji je bil domnevni spletni izziv deležen velike medijske pozornosti, saj naj bi bil vzrok za vsaj 130 samomorov med najstniki. Pozneje so ugotovili, da je šlo za spletno prevaro in lažno novico, ki pa je zaradi senzacionalističnega poročanja medijev prerasla v resnično težavo.
Novico so najprej objavili nekateri ruski spletni mediji, ki ne delujejo po novinarskih standardih. Pozneje so lažno novico začeli povzemati pomembnejši in resnejši mediji, tudi iz drugih evropskih držav, ne da bi ustrezno preverili vire. “V Rusiji vsako leto stori samomor nekaj sto najstnikov, vendar do zdaj ni dokazano, da se je katerikoli samomor zgodil zaradi izziva sinji kit,” pojasnjujejo pri Safe.si. Vendar pa je bil to primer, ko se govorica oziroma prevara s pomočjo številnih deležnikov spremeni v resnično težavo, s katero se moramo soočiti, dodajajo.
“Čeprav je šlo v osnovi za prevaro in lažno novico, je bil izziv sinjega kita deležen velike pozornosti v nekaterih evropskih državah. Posledično so se začele na družbenih omrežjih pojavljati različne skupine, katerih člani so dejansko izvajali naloge iz igre in iz številnih evropskih držav so poročali o primerih samopoškodovanja,” opozarjajo pri Safe.si.
Več o problematiki spletnih izzivov lahko preberete na tej povezavi.
Mediji, ki so o izzivu poročali senzacionalistično, ne da bi dovolj temeljito preverili vire, so v javnosti povzročili neutemeljen strah, hkrati pa promovirali sam izziv. V nekaterih državah so se neustrezno odzvale tudi uradne institucije, ki so posredovale napačne in neustrezne informacije, tako pa še povečevale negotovost med starši, učitelji in najstniki, so še opozorili strokovnjaki za varnost na spletu. Da se izziv, vsaj ne v tej obliki, med mladimi ni širil, dokler niso o domnevi začeli poročati mediji, so ugotovili tudi novinarji BBC.
Virtualno je resnično
“Ne glede na to, ali gre za objave v digitalnem ali fizičnem prostoru, ne smemo verjeti vsemu in informacije je treba preveriti. Seveda pa je pomemben hiter odziv, sploh če gre za izzive, povezane s fizičnim nasiljem,” pravi antropolog dr. Dan Podjed in tudi on opozarja na odgovornost medijev v takih primerih.
“Ne obstajata več navidezna resničnost in resnična resničnost. Fizično in virtualno sta se dokončno prepletla. Kar je na zaslonih, je resnično, prav tako kot tisto, kar nekdo nalepi na zid,” pojasnjuje Podjed in pravi, da moramo izzive – ne glede na to, ali se pojavijo na TikToku ali nalepljeni na drogu – jemati resno. “Ne smemo zamahniti z roko, češ da gre za ‘igrico’, ki se jo gredo mladi. Te stvari moramo jemati resno in resnično,” opozarja.
Samopoškodovanje za mladostnike lahko predstavlja fizično doživetje, teh pa jim v življenju, potopljenem v digitalne svetove, primanjkuje. Fizična poškodba navzven pokaže njihovo čustveno bolečino. Več informacij o tem, kako pomagati pri tovrstnih težavah, lahko dobite na tej povezavi.
“Mlade je treba poslušati in z njimi spoznavati digitalne svetove. Seveda je dobro, da gremo z otroki ven, toda dobro se je z njimi podati tudi na digitalni sprehod,” staršem svetuje Podjed. “Spoznajte igre, ki jih igrajo. Pomembno je, da vemo, kaj so Roblox, Fortnite, Zelda, kaj se dogaja na TikToku, Snapchatu, ker so to njihovi prostori.”
Izzivi sami sicer niso nič novega, obstajali so že pred desetletji, le da takrat le v fizičnem svetu. Razlika je le ta, da se danes izzivi hitro kot požar razširijo po vsem svetu in so vedno bolj šokantni, pravi Podjed in dodaja, da je dobro ob tovrstnih dogodkih preveriti vsa dejstva. “Morda je šlo pri plakatih v Zrečah tudi za provokacijo, saj je nekoliko nenavadno, da bi mladi izzive objavljali na uličnih drogovih, ki niso njihov glavni medij, če pa lahko QR kode delijo po TikToku.”
Pri omenjenem izzivu pri Safe.si poudarjajo tudi, da je pozivanje k samomoru kaznivo dejanje. Kazenski zakonik v 120. členu določa, da je kaznivo dejanje, če nekdo nekoga naklepoma napelje k samomoru ali mu pri tem pomaga. Zagrožena zaporna kazen je od 6 mesecev do 10 let, pri čemer je kazen višja, če je oseba mladoletna, stara 14 let ali več. Če je oseba mlajša od 14 let, se storilec kaznuje kot za uboj ali umor.
Izziv sinji kit poznajo tudi mladi v Sloveniji
Pri organizaciji Safe.si pravijo, da je sicer izziv sinji kit znan tudi med številnimi mladimi v Sloveniji, saj se je novica o njem k nam razširila iz sosednjih Avstrije in Hrvaške ter prek družabnih omrežij. “Tveganje predstavlja predvsem za otroke, ki imajo težave s samopodobo, samozavestjo in psihološke težave,” pravijo strokovnjaki in poudarjajo, da je ključnega pomena vzpostavljeno zaupanje med starši in otroki. “Starši naj se z otroki pogovarjajo o internetnih vsebinah, s katerimi se srečajo. Še bolj pomembno je, da se pogovarjajo o problematičnih vsebinah, kot je izziv sinji kit,” svetujejo.
“Otroke je treba naučiti, kako varno uporabljati družabna omrežja, spletne strani in različne aplikacije. Pomembno je pravilno nastaviti zasebnost in otroke naučiti, kako lahko blokirajo posameznike, ki jim pošiljajo neprimerne vsebine,” opozarjajo. Če se otrok dejansko vključi v kakšen tovrsten izziv, pa se je smiselno z njim o tem pogovoriti in mu pojasniti, za kakšno igro gre ter na kakšen način manipulira z njim. Smiselno je poiskati tudi strokovno pomoč.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje