Menu Item
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes predal poročilo za leto 2022 predsednici republike Nataši Pirc Musar in predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič. V pogovoru s Pirc Musar je varuh posebej opozoril, da kot družba postajamo vse bolj nestrpni in neobčutljivi za druge, medtem ko sta s Klakočar Zupančič obsodila izraze nestrpnosti in nasilje ob sobotni Paradi ponosa.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič in predsednici republike Nataši Pirc Musar predal letno poročilo za leto 2022.
V pogovoru s Pirc Musar je Svetina posebej opozoril na opažanje, da kot družba postajamo vse bolj nestrpni in neobčutljivi za druge. “Že med pandemijo sem opozarjal, da moramo kot družba skrbeti, da ‘nikogar ne pustimo zadaj’, a se žal zdi, da se dogaja prav to. Število obravnavanih pobud in zadev je bilo v letu 2022 podobno kot v času pred pandemijo, opažamo pa, da so posamezniki in posameznice v vse težjem položaju, iz katerega prepogosto le težko izidejo, saj ukrepov, ki bi lahko vlivali upanje, prepogosto ni ali pa so prepočasni oziroma premalo jasni,” je še poudaril.
S predsednico DZ o dogajanju na sobotni Paradi ponosa
Ob predaji poročila sta Svetina in Klakočar Zupančič obsodila izraze nestrpnosti in nasilje ob sobotni Paradi ponosa. Udeleženci parade so namreč poročali o žalitvah, verbalnih in fizičnih napadih, zažigu mavrične zastave ter uničevanju zasebne lastnine.
Inštitut 8. marec je v soboto na Facebooku objavil, da je po paradi majhna skupina ljudi širila nasilje. “Po mestu gorijo mavrične zastave. Dobivamo sporočila o napadih na LGBT osebe,” so zapisali. V Pritličju pa so v soboto objavili posnetek osebe, ki je razbila okno, na katerem je visela mavrična zastava.
Predstavnica društva Parada ponosa Katja Sešek je za Radio Slovenija dejala, da tako velike sovražnosti ni bilo že leta. Po paradi pa je udeležencem svetovala, naj se držijo v skupinah in naj odstranijo vse mavrične stvari, ko zapustijo paradni prostor.
Varuh Svetina je ob današnji predaji letnega poročila v DZ dejal, da ostro obsoja vsakršno obliko nasilja, ki ga je treba tudi sankcionirati. “Spodbujanje sovraštva ali pa izražanje sovraštva je popolnoma nesprejemljivo in ne zgolj v neskladju s pravicami vsakega, ampak v neskladju s civilizacijskimi pridobitvami in človečnostjo nasploh,” je prepričan. Meni, da je prav, da smo raznolika družba, ta raznolikost pa nas mora krepiti.
Tudi predsednica DZ Klakočar Zupančič obsoja vsakršno nasilje nad komerkoli, ki izraža svobodno voljo. Sama se zavzema za človekove pravice in ena od pravic je tudi svobodno odločanje o svoji spolni usmerjenosti, je dejala. “Nihče ne bi smel biti tarča nikakršnih napadov, nikakršnega posmeha, nikakršnega zbadanja, nikakršnih groženj samo zato, ker je pač njegova usmerjenost takšna, kakršna je,” je opozorila.
Po njenih besedah lahko vsak svobodno izraža svojo spolno usmerjenost in uživa svoje življenje, dokler s tem ne škodi drugemu. “Tako mora biti v državi, ki je demokratična, svobodna, pravna in ki spoštuje človekove pravice,” meni predsednica DZ.
Svetina ocenjuje, da se homofobna dejanja v današnjem času pojavljajo pogosteje kot v preteklosti, ker kot družba postajamo zelo nestrpni. To se ne kaže le na družbenih omrežjih, ampak se očitno nasilje seli tudi v realno življenje, obžaluje varuh.
Dodal je, da kot varuh opozarja na etiko javne besede in na izražanje vseh, ki javno govorijo. Po njegovih besedah podpihovanje, spodbujanje sovraštva ali nestrpnost zagotovo pripelje do pojavov sovraštva in agresivnih izpadov v družbi. Svetina je poudaril tudi, da so v poročilu varuha za leto 2022 vladi priporočili, naj spremeni 8. člen zakona o medijih, da bo predvideval sankcioniranje sovražnega govora v medijih.
Čez 100 priporočil iz preteklih let ostaja neizvršenih
Svetina ugotavlja, da ostaja neuresničenih še veliko priporočil Varuha iz preteklosti, prav tako poročilo v primerjavi z letom prej ne kaže bistvenega napredka. Varuh je lani v 187 primerih ugotovil 222 kršitev človekovih pravic, v poročilu pa je podal 83 novih priporočil, je dejal v izjavi po srečanju s predsednico DZ.
Klakočar Zupančič je v izjavi dejala, da se očitno varuhova priporočila ne upoštevajo, kot bi se morala, saj več kot 100 priporočil iz preteklih let še vedno ostaja neizvršenih. “S tem, ko priporočila varuha niso izvršena, se kaže odnos vladajočih do pravne države in do institucije varuha človekovih pravic, ki je pomembna nadzorna institucija,” meni predsednica DZ.
Dejala je, da je institut varuha pravno-civilizacijska pridobitev, ki izhaja iz boja ljudi za človekove pravice. Varuh je predsednici DZ predstavil poročilo in med drugim dejal, da so obravnavali 6.000 zadev, od tega dobrih 3.000 pobud. Največ kršitev so zaznali pri invalidnih osebah, še vedno pa ugotavljajo tudi manko pravnih podlag za posege v človekove pravice.
Predsednica DZ je v izjavi dejala, da varuh ugotavlja težave pri komunikaciji z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter z ministrstvom za solidarno prihodnost. “To me žalosti, da ministrstvo ne dojame, da je varuh človekovih pravic zelo pomemben nadzorni organ, na pobude katerega se je treba odzivati takoj in tudi upoštevati njegova priporočila. Tako da upam, da se bo to izboljšalo čim prej,” je dejala.
Zaradi nejasnih pristojnosti prihaja do izgovorov
Ministrstvi ob tem še nimata popolnoma razmejenih pristojnosti, zato prihaja do izgovorov, katero ministrstvo je pristojno. “Upam, da se obe ministrstvi zavedata, da sta ministrstvi, ki najbolj ali pa v večji meri kot druga ministrstva vplivata na pravice ljudi v tej državi, predvsem na socialne pravice, in da izvajata pomembne reforme, predvsem v zvezi z osebno asistenco in dolgotrajno oskrbo,” je opozorila Klakočar Zupančič.
Ob tem je ministrstvi pozvala, naj varuhu odgovarjata takoj, naj upoštevata njegova priporočila in z njim sodelujeta tako, da bodo človekove pravice in temeljne svoboščine državljank in državljanov varovane v največjem obsegu.
Kateri organi po mnenju varuha najbolj kršijo človekove pravice?
Svetina pa je po srečanju povedal, da med organi, ki kršijo človekove pravice, najbolj izstopajo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, upravne enote, ministrstvo za zdravje, občine, inšpektorat RS za okolje in centri za socialno delo.
Organi človekove pravice kršijo s tem, da ne odločijo o socialnih transferjih, ki jim pripadajo, o njih odločijo napačno ali da o pritožbah odločajo več let. Upravne enote ne odločijo pravočasno o vlogah za stalno prebivanje, kar ima lahko številne posledice, centri za socialno delo pa predvsem ne odgovarjajo ljudem na vprašanja o njihovih pravicah in kako jih lahko uresničujejo, je Svetina navedel nekaj primerov kršitev.
V letu 2022 so ugotovili največ kršitev načela dobrega upravljanja. “To je zaskrbljujoče tudi iz naše lastne izkušnje, ko v nekaterih primerih tudi po več mesecev čakamo, da bi nam pristojno ministrstvo odgovorilo,” je ponazoril.
Svetina upa, da s strani državnih organov ne bo prišlo do zavračanja priporočil. “Zgolj govoriti o človekovih pravicah, ne pa tudi nekaj narediti, ni dovolj,” je prepričan. Dodal je, da morajo nadzorne institucije, ki opozarjajo na kršenje pravic, delovati dobro in se jih mora upoštevati. Odnos države pa se kaže tudi v tem, da so nekateri nosilci nadzornih organov, ki opozarjajo na nepravilnost, uvrščeni v nižji plačni razred kot javni uslužbenci, je še dodal Svetina.
Institucija varuha je v letu 2022 obravnavala 5.975 zadev, kar je za 13 odstotkov manj kot med pandemijo, in 3.026 pobud. Načelo dobrega upravljanja je bilo lani kršeno v 66 primerih, sledijo primeri neupravičenega zavlačevanja postopkov, kršitve enakosti pred zakonom, kršitev načela, da je Slovenija pravna in socialna država, kršitev pravice do socialne varnosti, kršitev pravic invalidov, naletel je še na osem kršitev pravice varstva človekove osebnosti in dostojanstva in na prav toliko kršitev pravice do zdravstvenega varstva, so pri varuhu zapisali v sporočilu za javnost.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje