Menu Item
Državni zbor je danes obravnaval poročilo Varuha človekovih pravic za lani. Največ pobud je s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Vlada je zaradi nestrinjanja zavrnila dve novi priporočili in 24 priporočil iz prejšnjih let.
Posebej zaskrbljujoče je, da se večina zavrnjenih priporočil nanaša na delovanje socialne države in ranljive skupine, je ob robu vladne obravnave dejal varuh Peter Svetina. Nedopustno se mu zdi, da se številna priporočila ponavljajo, a ministrstva ostajajo neaktivna glede njihovega uresničevanja. Tak primer je priporočilo, naj vlada zagotovi sredstva za sofinanciranje izgradnje dvigal v večnadstropnih zgradbah.
Področje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja je med področji, s katerih je največ pobud. Obžaluje, da vrsta vprašanj že leta ostaja neodgovorjenih, kar slabša dostopnost do zdravstvenih storitev, je poudaril pri orisu poročila Varuha za lani. Hkrati je predstavil poročilo Varuha o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po opcijskem protokolu h konvenciji Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2023.
Vlada je v odzivnem poročilu na poročilo Varuha za lani, katerega pripravo je koordiniralo ministrstvo za pravosodje, zagotovila, da si bo več kot 40 delno uresničenih ali neuresničenih priporočil prizadevala uresničiti v prihodnje, je povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan pa je glede zavrnitve dveh novih priporočil varuhu Svetini predlagal sestanek, da bi skupaj našli ustrezno rešitev.
Vsaka stranka z drugačnimi prioritetami
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Svobodi zagotovili, da stremijo k temu, da bi bili vsem zagotovljeni enaki pogoji in pravice. Kot je v imenu poslank in poslancev Svobode zatrdil Dean Premik, so njihova prizadevanja denimo usmerjena v sistemske spremembe za boljše vključevanje otrok s posebnimi potrebami in v zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških.
V SD so opozorili na pomen duševnega zdravja. Ministrstvo za zdravje je sicer upoštevalo pripombe varuha in pripravilo predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, je spomnila poslanka SD Meira Hot. Odločevalce pozivajo, da upoštevajo vse deležnike in da imajo kot primarno načelo pred očmi dostop do psihoterapije.
V Levici pa so še zlasti izpostavili nezadovoljivo stanje na področju invalidov. Varuh je namreč v poročilu izrazil skrb zaradi izvajanja postopkov pri osebni asistenci, saj je prejel veliko pobud posameznikov, ki ob vnovični oceni o upravičenosti do osebne asistence do nje niso bili več upravičeni ali pa so dobili manj ur, je bila kritična Tatjana Greif iz Levice.
V SDS so se med drugim osredotočili na nerešena vprašanja, ki se nanašajo na Rome. Njihove nerešene bivanjske razmere ne smejo biti vzrok za nasilje, ampak je treba poiskati prave vzroke in se nanje ustrezno odzvati, je menil poslanec SDS Anton Šturbej. Po njegovih besedah tega področja ne bi smeli reševati kabinetsko.
V NSi so medtem kot zaskrbljujoče ocenili Svetinove besede, da so številna priporočila že več let neuresničena. Ker se kršitve iz leta v leto ponavljajo, bi bilo mogoče dobro razmisliti o seznamu odgovornih za odpravo kršitev z imeni in priimki, je dejal Aleksander Reberšek iz NSi. Ta seznam bi po njegovih besedah javno izpostavljali vse do odprave kršitev.
Poslanska skupina SDS je k priporočilu k poročilu Varuha, ki ga je pripravila komisija DZ za peticije kot matično delovno telo in po katerem naj DZ priporoči vsem institucijam in funkcionarjem upoštevanje priporočil Varuha, vložila dopolnilo. V skladu z njim bi vlada denimo pripravila zakonodajne spremembe, ki bodo naslovile romsko problematiko zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo in šolanje.
DZ bo o vloženem dopolnilu odločal v sredo v okviru glasovanj.
Svoboda Svetini očita, da bi moral biti bolj odziven v času prejšnje vlade
Ob robu obravnave letnega poročila varuha človekovih pravic pa so že nastopila tudi prva ugibanja, kdo bo tisti, ki bo na čelu tega organa v prihodnjem šestletnem mandatu. Aktualnemu varuhu Petru Svetini se namreč mandat izteče februarja prihodnje leto.
V uradu predsednice republike so na javni poziv v roku prejeli 12 predlogov možnih kandidatov, med njimi tudi Svetine. Po pregledu vseh kandidatur in posveti z vodji poslanskih skupin bo predsednica republike Nataša Pirc Musar predlog za imenovanje v DZ poslala predvidoma v začetku prihodnjega leta. Varuha izvoli DZ z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev za dobo šestih let in je po poteku mandatne dobe lahko še enkrat izvoljen.
V poslanskih skupinah so za zdaj še zadržani z javnim izražanjem podpore kateremu izmed prijavljenih kandidatov, v tem in še naslednjih tednih bodo s kandidati opravili pogovore.
Različno ocenjujejo tudi opravljeno delo Svetine, ki se poteguje še za en mandat. V SD in NSi so danes ocenili, da je dobro oddelal svoj mandat, četudi se ni vselej oglašal v javnosti. Slednje mu očitajo v največji koalicijski poslanski skupini Svoboda, kjer so prepričani, da bi se moral varuh bolj odzivati v času prejšnje vlade ter da je premalo prepoznaven in se veliko državljanov ne zaveda njegove moči, zato ocenjujejo, da so pri delovanju varuha človekovih pravic še rezerve.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje