Menu Item
Varuh človekovih pravic je za N1 opozoril, da pomanjkanje kvalificiranih učiteljev vodi v neenakost dostopa do kakovostnega izobraževanja in krši otrokove pravice. Posebej problematično se mu zdi, da zaostrene situacije v šolstvu pristojni niso upoštevali pri spremembi zakonodaje, po kateri se bodo rezultati nacionalnega preverjanja znanja upoštevali pri vpisu v srednjo šolo. Kaj varuh opozarja, da je treba narediti?
V zadnjem času smo poročali o zaostreni situaciji v šolstvu, kjer po oceni združenja ravnateljev primanjkuje kar 7.000 strokovnih delavcev, po oceni ministrstva pa približno 1.400. Zaradi kadrovske stiske ravnatelji s težavo zagotavljajo učni proces.
Pomanjkanje učiteljev, s katerim se soočajo že praktično vse šole, pokrivajo z nadomeščanji, z angažiranjem študentov, upokojenih učiteljev, vse pogosteje pa se dogaja tudi, da določen predmet poučuje učitelj, ki za to ne izpolnjuje vseh (izjemoma pa tudi ne nobenih) formalnih pogojev. To pod določenimi pogoji dopušča novela zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je začela veljati lani poleti.
Kot smo poročali v soboto, pa se v skrajnih primerih ponekod zgodi tudi to, da učenci zaradi pomanjkanja učiteljev za dlje časa ostanejo brez pouka temeljnih predmetov.
Kako razgradnja šolskega sistema, ki smo ji priča v zadnjih letih in ki se čedalje bolj zaostruje, vpliva na otroke? Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje vztrajajo, da je slovenski šolski sistem še vedno kakovosten. Minister Vinko Logaj je to nazadnje ponovil v četrtkovi oddaji Tarča.
V združenju ravnateljev so medtem pred dnevi opozorili, da kadrovska kriza že ogroža kakovost izobraževalnega procesa. “Ocenjuje se, da zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov v slovenskih vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah to neposredno vpliva na kakovost pouka oz. varstva za kar 61.000 otrok,” so navedli v združenju.
Varuh za takojšnje ukrepanje, da se zagotovijo pravice otrok
Za komentar o posledicah kadrovskih težav v šolstvu smo prosili varuha človekovih pravic Petra Svetino. Varuh je poudaril, da “pomanjkanje kvalificiranih učiteljev vodi v neenakost dostopa do kakovostnega izobraževanja in krši otrokove pravice”.
“Slovenska zakonodaja predpisuje, kakšna naj bo kvalifikacija učiteljev za posamezne predmete, da bi se zagotovila ustrezna kakovost izobraževanja. Poučevanje brez izpolnjevanja teh pogojev pomeni kršitev zakonodaje in podzakonskih aktov, kar odpira pravna in etična vprašanja o odgovornosti šol, občin in države. Varuh človekovih pravic zato opozarja, da je treba čim prej sprejeti sistemske rešitve, kot so izboljšanje kadrovskih, finančnih in drugih pogojev za delo učiteljev, spodbude za vstop mladih v študij in poklic (štipendije), povečanje investicij v izobraževanje ter prilagoditev študijskih programov potrebam učencev in dijakov. Varuh se zavzema za takojšnje ukrepanje države in šolskih ustanov, da bi zagotovili pravico vseh otrok do kakovostnega izobraževanja ter enakost pri dostopu do znanja, kar zagotavljata tako Ustava RS kot tudi Konvencija o otrokovih pravicah.”
“Učitelj brez kompetenc je lahko le skrajni in začasni ukrep”
Pri tehtanju, ali otrokove pravice bolj ogroža vključitev osebe brez vseh formalnih pogojev v pedagoški proces ali pa praznina, ki nastane ob pomanjkanju usposobljenega učitelja, je po varuhovem mnenju treba upoštevati, da “odsotnost učitelja bolj ogroža otrokove pravice kot pomoč osebe brez potrebnih kompetenc”.
“Vendar je to lahko le skrajni in začasni ukrep, ki nikakor ne sme postati dolgoročna ali trajna rešitev, zato pričakujemo, da bodo problematiko pomanjkanja učiteljev v državi odločevalci upoštevali tudi v pripravah reforme šolskega sistema in konkretnih zakonov. Nedavna sprememba zakona o osnovnih šolah, ki med drugim uvaja upoštevanje rezultatov nacionalnega preverjanja znanja v 9. razredu za vpis v srednje šole, očitno drastičnega pomanjkanja ustrezno usposobljenih učiteljev ni upoštevala. S tem pa po mnenju varuha učence brez ustrezno usposobljenih učiteljev še dodatno postavlja v neenak položaj z učenci, ki jih učijo ustrezno usposobljeni učitelji in jim lahko zmanjšuje možnosti glede nadaljnjega izobraževanja.”
“Nesprejemljivo, da ministrstvo pripravlja reformo brez strokovnjakov iz šolstva”
Pomanjkanje učiteljev v osnovnih šolah je po besedah varuha še en sistemski problem drastičnega pomanjkanja usposobljenega kadra v Sloveniji, ki ga je država leta zanemarjala in ni aktivno pristopila k reševanju nastalih razmer. Nakopičeni problemi se tako le še poglabljajo, kakovost življenja ljudi pa upada, je opozoril za N1.
“Nesprejemljivo je, da pristojno ministrstvo reformo šolskega sistema pripravlja brez številnih strokovnjakov s področja šolstva. Varuh je še posebej zaskrbljen, ker so strokovnjaki z različnih področij odstopili od sodelovanja pri pripravi reforme šolskega sistema, ker, kot so pojasnili, njihovih argumentov in stališč pristojni na ministrstvu niso upoštevali, ker naj bi imeli že vnaprej pripravljene vse rešitve, kar po mnenju institucije varuha gotovo ne vpliva pozitivno na krepitev ugleda in zanimanja za poklic učitelja,” je še poudaril varuh.
Ministrstvo: Vzgojno-izobraževalni proces poteka nemoteno
Na pristojnem ministrstvu so pred tedni za N1 navedli, da po njihovih informacijah vzgojno-izobraževalni proces v slovenskih vrtcih in šolah poteka nemoteno. “To lahko kaže, da ob izrednih naporih vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev učinkujejo tudi že večkrat izpostavljeni ukrepi ministrstva za vzgojo in izobraževanje,” so zapisali in zagotovili, da pripravljajo tudi dodatne ukrepe za reševanje kadrovskih težav v šolstvu.
Na ministrstvu sicer poudarjajo, da je reševanje kadrovske problematike dolgoročen proces, ki ga ni mogoče rešiti v enem letu, saj da se s kadrovsko problematiko srečujejo praktično vsi sektorji.
Preberite tudi: Učenci v Sloveniji več mesecev brez pouka temeljnih predmetov
Ravnatelji: Primanjkljaj učiteljev tako velik, da že ogroža kakovost šolanja
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje