Varuhinja človekovih pravic vložila zahtevo za oceno ustavnosti člena Šutarjevega zakona

Varuh človekovih pravic je danes vložil zahtevo za oceno ustavnosti člena Šutarjevega zakona, ki se nanaša na možnost izvršbe na denarno socialno pomoč, in predlagal zadržanje tega člena. Po besedah varuhinje človekovih pravic Simone Drenik Bavdek mora biti vsak poseg v socialnovarstvene prejemke strogo omejen in ustavno dopusten.

Drenik Bavdek je v izjavi za medije poudarila, da je skrb države za varnost njenih prebivalcev nujna in legitimna, vendar mora biti to storjeno na ustavno skladen način in ob spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

"Pri Varuhu smo dobili veliko opozoril, tudi pobud prebivalcev iz različnih koncev Slovenije z različnimi osebnimi okoliščinami, ki opozarjajo na problematiko izvrševanja tega člena," je orisala. Po njenih besedah gre za starejše, enostarševske družine, družine z več otroki, invalide oziroma osebe z oviranostjo, kronične bolnike, posameznike s težavami v duševnem zdravju, brezdomne osebe in ljudi brez socialne mreže.

"Zakon sprejet brez temeljite analize socialnih posledic"

Kot je poudarila, je bil zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oz. t. i. Šutarjev zakon sprejet izjemno hitro, brez temeljite analize socialnih posledic in posegov v človekove pravice. Dodala je, da je glede na do sedaj ugotovljeno varuh skladno s svojimi pristojnostmi dolžan ukrepati, po zakonu o ustavnem sodišču pa ima privilegiran položaj za vložitev zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa, če meni, da prepis ali splošni akt nedopustno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Dodatne ustavnopravne pomisleke vzbujajo retroaktivni učinki določbe. Ureditev namreč omogoča tudi poseg v zvezi s prekrški, storjenimi pred uveljavitvijo zakona. Povzroča tudi nesorazmerne posledice, diskriminacijo in vzpostavlja domnevo, da upravičenec z več neplačanimi globami zlorablja sistem, ne da bi mu omogočil, da to domnevo izpodbija ali pojasni okoliščine svojega položaja, so poudarili v instituciji.

Kot je poudarila Drenik Bavdek, otroci niso odgovorni za nastanek dolgov svojih staršev, a jih ukrep neposredno prizadene, saj ne vsebuje zadostnih varovalk, ki bi postavljale otrokove koristi v ospredje.

Pri Varuhu še opravljajo analizo Šutarjevega zakona z vidika ustavnosti, zakonitosti ter skladnosti z mednarodnimi standardi varstva človekovih pravic. Ko bo opravljena, se bodo glede na rezultate odločili, ali bodo tudi glede drugih členov ravnali podobno ali pa to morda ne bo potrebno, je dodala.

Finančna uprava RS (Furs) je po novem letu na podlagi Šutarjevega zakona začel izdajati sklepe o izvršbi dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane terjatve zaradi prekrškov. Prejšnji teden so se pristojni dogovorili za ukrepe, ki bi preprečili izvršbe celotnemu gospodinjstvu, pa tudi za obveščanje dolžnikov, da imajo možnost obročnega plačila dolgov.