Menu Item
Zaposleni na 34 od 58 upravnih enot od danes dalje stavkajo do izpolnitve zahtev. Še na 15 upravnih enotah ohranjajo stavkovne srede. Ob tem pa v sindikatu državnih organov opozarjajo, da so stavkajoči deležni pritiskov, omenjajo tudi mobing na delovnem mestu. Zato so že sprožili inšpekcijske postopke, v prihodnjih dneh nameravajo začeti še sodne procese. Nekaj upravnih enot je že začete stavke namreč prekinilo v nepojasnjenih okoliščinah. Sekretar sindikata državnih organov Renato Romič pravi, da so nekatere od teh prekinitev povsem nezakonite. Pravni zastopnik sindikata pa Klemen Golob ocenjuje, da je ministrstvo za javno upravo "povozilo pravno državo".
Težave, s katerimi se soočajo zaposleni na upravnih enotah, so posledica dolgoletnega zanemarjanja upravnih enot, je opozoril predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk.
Nanje so po besedah predsednika konference sindikata upravnih enot Dragana Stankovića na ljubljanski upravni enoti opozorili pred letom dni z enourno protestno prekinitvijo dela. Konec januarja letos je sledila stavka, ki se ji je v treh dneh pridružilo 41 upravnih enot. V stavki, ki poteka od marca dalje vsako sredo – današnja je že deveta –, pa so bili doslej udeleženi zaposleni iz 55 upravnih enot.
Z današnjim dnem se stavka zaostruje in bo po podatkih sindikata na 34 upravnih enotah trajala do izpolnitve zahtev. Na 15 upravnih enotah bodo še naprej stavkali ob sredah. Poleg treh upravnih enot, ki v stavki od vsega začetka niso sodelovale, pa je še šest takšnih, kjer so prekinili stavkovne aktivnosti.
Stanković verjame, da se je to zgodilo, “ker so bili žrtve res hudih, predvsem pa nezakonitih pritiskov s strani njihovih načelnic in načelnikov”. Kot je dodal, dnevno dobiva obvestila o tem, “kaj se dogaja na upravnih enotah, kakšne pritiske trpijo zaposleni in kaj vse si upa privoščiti posamezni načelnik”.
Sekretar sindikata državnih organov Renato Romič pravi, da so nekatere od teh prekinitev stavkovnih aktivnosti povsem nezakonite, pri čemer je omenil primer, ko sklepa ni izdal stavkovni odbor, ampak eden od udeleženih.
Ali gre pri omejevanju stavke za mobing?
Kot pravijo v sindikatu, se ugotavlja, kdo dela in kdo stavka, minister pa medtem izjavlja, da stavka ne bo plačana. V končni fazi, pravi pravni zastopnik sindikata Klemen Golob, govorimo o mobingu, trpinčenju na delovnem mestu. Obrnili so se že na inšpektorat za delo, sledila bo naznanitev kaznivih dejanj. Zahtevali bodo sodno varstvo, je napovedal Golob in ocenil, da je ministrstvo za javno upravo praktično “povozilo pravno državo”.
Minister za javno upravo Franc Props je ob tem pojasnil, da zaposleni v skladu z zakonom o stavki dobijo plačilo za čas stavke v primeru, če se s stavko uveljavljajo pravice zaradi kršitve dogovorov. Stavka na upravnih enotah pa po njegovih besedah temu ni namenjena, ampak je njen namen doseči povišanje plač. Tisti, ki stavkajo, in ne opravljajo dela, po njegovih besedah nimajo podlage za plačilo. Pregled nad tem, kdo dela in kdo stavka, pa morajo imeti načelniki, saj so oni tisti, ki organizirajo delo, je še izpostavil minister.
Z ministrstva so namreč načelnikom poslali razširjen nabor nujnih nalog, ki jih morajo zaposleni opravljati tudi med stavko. Odreditev nalog, ki jih načelniki oz. načelnice “določajo pod pritiskom in navodilom ministrstva za javno upravo oz. vlade”, je po besedah Goloba nezakonita in za to ni pravne podlage. Pri tem pa je pojasnil, da za upravne enote – v nasprotju z nekaterimi drugimi – ne obstaja področni zakon, ki bi na kakršenkoli način določal, da se lahko ustavna pravica do stavke omeji oz. da se določi način izvrševanja te stavke.
V Sindikatu državnih organov Slovenije so ob zaostritvi stavke na 34 upravnih enotah, kjer bodo odslej stavkali do izpolnitve zahtev, kritični do razširjenega nabora bistvenih nalog, ki so ga načelnikom posredovali z ministrstva za javno upravo. Izpostavljajo, da bi morali sezam nujnih nalog, ki jih morajo zaposleni opravljati tudi med stavko, izdati načelniki upravnih enot, a so ti zgolj prepisali seznam, ki so ga 10. maja prejeli z ministrstva za javno upravo. Ta seznam pa zahteva opravljanje praktično vseh nalog, je v torek v izjavi za STA ugotavljal predsednik sindikata Frančišek Verk in napovedal uporabo vseh pravnih sredstev, da obranijo pravico do stavke.
Nabor bistvenih nalog, kot tudi seznam, iz katerega je razvidno, na katerih upravnih enotah poteka stavka, ministrstvo objavlja na spletnih strani.
Na ministrstvu za javno upravo pritrjujejo, da splošni akt, s katerim se odrejajo bistvene naloge, sprejme predstojnik državnega organa, v tem primeru vsak posamezni načelnik oz. načelnica. Ministrstvo za javno upravo pa je glede bistvenih nalog oz. razširitve tega seznama izvedlo zgolj koordinacijo z vsemi pristojnimi resorji.
ocenjujejo, da je v tem trenutku “nabor bistvenih nalog sorazmeren, razumen in ustrezen ter določen v skladu z objektivnim kriterijem določanja”. Upravne enote sicer po navedbah ministrstva izvajajo okoli 400 upravnih nalog, od tega je upravnih postopkov z različnih upravnih področij dela okoli 270, drugih upravnih nalog pa okoli 130.
Na upravnih enotah so nad odnosom vladne strani tudi sicer razočarani. Po Verkovih besedah je bilo zadnje pogajalsko srečanje o njihovih stavkovnih zahtevah 16. aprila, na novega jih je vladna stran vabila za ponedeljek. Naj sprejme predstavnike upravnih enot, pa je danes pozval tudi predsednika vlade Roberta Goloba, da bo “iz prve roke izvedel tisto, kar mu očitno njegovi podrejeni zelo napačno interpretirajo, da ne rečem izkrivljajo”.
Ob robu obiska v Murski Soboti je dejal, da razume stisko nekaterih zaposlenih, tudi na upravnih enotah. “Pa vendar ne moremo doseči dogovora, dokler ni dogovora z vsemi, ker bi sicer potem neka druga skupina ta dogovor izpodbijala,” je ocenil premier. Po njegovih besedah pogajanja potekajo celovito v okviru plačne reforme in tudi sestanek z njim tega ne bi spremenil.
Sindikati upravnih enot k ministru vabljeni naslendji teden
Minister Props je sicer v torek, dan pred zaostritvijo stavke, dejal, da je stavka legitimna pravica. Prepričan je, da bodo načelniki z zaposlenimi poskrbeli za vse storitve, ki jih državljani potrebujejo tudi v času stavke. Minister je ponovil, da potekajo pogajanja z vsemi sindikati javnega sektorja, v katere so vključeni tudi sindikalni predstavniki zaposlenih na upravnih enotah. Računa, da bodo ta pogajanja do začetka poletja pripeljali do točke, ko bodo lahko rekli, da so večino stvari ustrezno dogovorili. A je Props pri tem opozoril, da to ni odvisno le od vladne strani, ki ima za odpravo plačnih nesorazmerij in dvig plač na mizi 1,3 milijarde evrov, ampak tudi od sindikalne strani. Sindikate upravnih enot pa znova vabijo na pogajanja v prihodnjem tednu.
Zaposleni na upravnih enotah opozarjajo na nizke plače in preobremenjenost z velikim pripadom zadev. Zahtevajo dvig plač za sedem plačnih razredov, izenačitev nazivov zaposlenih na upravnih enotah z nazivi na ministrstvih, uvedbo dodatka za gotovinsko poslovanje in tudi povečanje kadrovskega načrta na določenih upravnih enotah. V pogajanjih z vladno stranjo pa se je izoblikovala še zahteva o 300 evrih bruto dodatka vsem zaposlenim do konca pogajanj o prenovi plačnega sistema.
Predsednik Sindikata delavcev zaposlenih v Upravni enoti Ljubljana Bežigrad Slobodan Vuk je poudaril, da ne zahtevajo nekaj več, ampak hočejo enako kot drugi v državni upravi. Ob tem je opozoril, za kaj vse so pristojnih na upravnih enotah, kjer ne le izdajajo osebne dokumente, ampak tudi gradbena dovoljenja, odločajo o prireditvah, razlaščajo zemljišča v javnem interesu …
To, kako pomembni so za državo, pa se po besedah Toma Hartmana, ki na ljubljanski upravni enoti dela kot referent s strankami, na plačilni listi ne pozna. Sam leto pred upokojitvijo prejema minimalno plačo, prejšnji mesec mu je država do nje doplačala 155 evrov. Tako se mu tudi dvig plače za 3,36-odstotka ne bo poznal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje