Menu Item
Slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina je vznemiril avstrijske Zelene. V razgovoru za slovenski spored ORF in tednik Novice je namreč dejal, da ga je stranka Zeleni pri reševanju odprtih vprašanj slovenske manjšine razočarala, in navedel kar nekaj kritik na njen račun. "Zelo nas je začudilo, da veleposlanik – ne glede na to, iz katere države je – tako ostro kritizira eno stranko. Predvsem pa, da na manjšinskem področju kritizira tisto stranko, ki se je vedno najbolj zavzemala za uresničitev pravic manjšin," je za N1 poudarila koroška Slovenka, poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu Olga Voglauer.
Slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina je v pogovoru za slovenski spored ORF in za slovenski tednik na Koroškem Novice povedal, da so bila pričakovanja v zvezi s sedanjo avstrijsko zvezno vlado velika. Kot razlog je navedel, da v vladi prvič sodelujejo Zeleni, ki da so bili v tradiciji zadnjih 40 let avstrijskega političnega življenja slovenski manjšini še najbolj naklonjeni. “Realnost je drugačna, osebno sem pričakoval, da bo prišlo do novele zakona o narodnih skupnostih,” je dejal Geržina.
Poudaril je, da bi Zeleni, ki so sicer manjša koalicijska partnerica Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), “lahko verjetno naredili več”, in nadaljeval: “Malo sem razočaran nad stranko Zelenih, pričakoval bi večjo dinamiko za reševanje odprtih vprašanj manjšine.” Po poročanju Novic je Geržina ocenil, da so se pri zakonu o renaturizaciji Zeleni močno izpostavili in tudi dosegli napredek, pri vprašanju zagotavljanja pravic slovenske narodne skupnosti pa tega niso storili v zadovoljivi meri.
Slovenski veleposlanik na Dunaju je v omenjenem pogovoru kot veliko razočaranje navedel, da v zadnjih letih ni bila izvedena reforma dvojezičnega sodstva. “O tej tematiki smo se največ pogovarjali, bilo je tudi največ pričakovanj in obljub,” je dodal.
S svojimi kritikami pa je vznemiril avstrijske Zelene. Njihova poslanka v avstrijskem parlamentu, koroška Slovenka Olga Voglauer, je za N1 dejala, da je uspelo Zelenim v sedanji koaliciji manjšinsko tematiko tako glede koroških Slovenk in Slovencev kot tudi ostalih zaščitenih manjšin vrniti na agendo notranje politike v Avstriji. “Žal pa so za manjšinsko zakonodajo pristojni ministri Ljudske stranke in ne ministri Zelenih,” je poudarila Voglauer, ki je tudi govornica za manjšine in generalna sekretarka Zelenih.
Najbolj je razočarana nad Geržinovimi kritikami njihove stranke na področju pravosodja. Po besedah Voglauer si pravosodna ministrica iz vrst Zelenih Alma Zadić močno prizadeva, da bi vprašanje dvojezičnega sodstva na Koroškem rešili v skladu s sedmim členom Avstrijske državne pogodbe (ADP) in tudi v skladu z avstrijsko ustavo. A je po navedbah poslanke sedanji model delovanja koalicije v Avstriji takšen, da noben osnutek zakona ne gre niti v javno razpravo, če koalicijski partner v to ne privoli, Ljudska stranka pa ima do reforme dvojezičnega sodstva ideološke zadržke.
Voglauer je poudarila, da Zeleni še vedno iščejo rešitev, ki bi prinesla razširitev območja dvojezičnega sodstva, kar so skušali pojasniti tudi slovenskemu veleposlaniku na Dunaju. “Zato so nas njegove navedbe zelo vznemirile. Zelo nas je tudi začudilo, da veleposlanik – ne glede na to, iz katere države je – tako ostro kritizira eno stranko. Predvsem pa, da na manjšinskem področju kritizira tisto stranko, ki se je vedno najbolj zavzemala za uresničitev pravic manjšin,” je ocenila.
Kaj menijo o izjavah veleposlanika Geržine, smo vprašali ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Zanimalo nas je tudi, ali gre pri njegovih navedbah o avstrijskih Zelenih za stališče slovenskega zunanjega ministrstva. Konkretnega odgovora nismo dobili.
“Veleposlanik Geržina je v citiranem intervjuju izrazil mnenje, v katerem se je navezal na razočaranje nad neizpolnjenimi zavezami iz programa aktualne avstrijske vlade na področju narodnostne politike. Pričakovanja na strani slovenske manjšine in z njo tudi Slovenije so bila ob nastopu aktualne avstrijske vlade visoka,” so navedli na zunanjem ministrstvu. In dodali, da Slovenija – glede na pomen javne rabe jezika za obstoj in razvoj narodne manjšine – v stikih z uradnimi predstavniki avstrijske države vseskozi posebej podpira prizadevanja slovenske manjšine v Avstriji za izvedbo pravosodne reforme, ki bi omogočila pripadnikom slovenske manjšine na Koroškem uporabo slovenskega jezika pred sodišči na (skoraj) celotnem poselitvenem ozemlju.
Uvodoma so na MZEZ še obširno navedli, kako si zunanje ministrstvo in slovenski diplomatski predstavniki prizadevajo za uveljavitev pravic slovenske manjšine v Avstriji.
Zunanje ministrstvo smo tudi vprašali, zakaj se nihče z veleposlaništva na Dunaju ni udeležil odkritja dvojezične table na železniški postaji v Pliberku pred štirinajstimi dnevi. Odgovorili so nam, da se je tega dogodka udeležil konzul s slovenskega generalnega konzulata v Celovcu, saj da je ta konzulat krajevno pristojen tudi za odnose s koroškimi deželnimi oblastmi.
Voglauer, ki je glavna pobudnica postavljanja dvojezičnih tabel na železniških postajah v dvojezičnih občinah, pa je za N1 povedala, da je bil po njenih informacijah veleposlanik Geržina v času odprtja dvojezične table v Pliberku na dopustu in je dejal, da zaradi tega dogodka dopusta ne bo prekinil. Ob tem je izpostavila besede koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja na otvoritveni slovesnosti, da gre za tako pomemben dan in za tako svečan občutek, da bi sam za udeležbo na takšnem dogodku prekinil vsak dopust.
“Kot političarka in kot koroška Slovenka pozdravljam prizadevanja Slovenije, da bi bili pri uresničevanju pravic slovenske manjšine in tudi pri zakonodaji na tem področju narejeni večji koraki. A tudi dogodkov, ko postane dvojezičnost vidna, ne gre podcenjevati,” je poudarila Voglauer. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da se je vabilu na odprtje v Pliberku odzval državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Milan Brglez.
Ta je v izjavi za medije poudaril, da gre pri postavljanju dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem za interese Slovenije po ohranitvi dvojezičnosti, pa tudi za spoštovanje določb Avstrijske državne pogodbe. “Gre za nujno potrebne majhne korake za tukajšnjo ohranitev slovenskega jezika,” je dejal Brglez.
Raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja Boris Jesih, ki že desetletja preučuje položaj koroških Slovencev, ocenjuje, da ta položaj nikakor ni idealen in da bi naša severna soseda lahko marsikatero področje manjšinskega varstva uresničila prej in bolje. A je dodal, da razmere niso dramatične, kot prikazujejo nekateri, in je mogoče razbrati tudi iz navedb veleposlanika Geržine, saj da se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo na bolje. Predvsem po sprejemu kompromisa o dvojezičnih napisih se je po Jesihovih navedbah izboljšalo tudi vzdušje med večino in slovensko manjšino v Avstriji, kar je treba posebej negovati.
“Po navadi ni treba veliko, da se vzdušje poslabša. To se lahko zgodi tudi po skorajšnjih državnozborskih volitvah v Avstriji – še zlasti, če se bodo uresničile nekatere napovedi o povolilnem oblikovanju desne vlade,” meni Jesih. Poudaril je še, da se je v zadnjih letih dialog pokazal kot edino sredstvo, ki pripomore k napredku, kar velja tako za odnose manjšine z večino oziroma z avstrijskimi oblastmi kot za odnose med državama.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje