Velik naval tudi na UKC Ljubljana: prisiljeni krčiti nekatere nenujne programe

Tudi v UKC Ljubljana se spopadajo z velikim navalom bolnikov, so potem, ko je ZD Ljubljana aktiviral načrt množične nesreče, sporočili z naše največje bolnišnice. Kot so navedli v UKC Ljubljana, je povečan predvsem priliv na Internistično prvo pomoč (IPP), posebej velik pa je bil konec novembra in nato v začetku januarja.
"Od novega leta smo tako že štirikrat uporabili protokol UKC Ljubljana, namenjen nenadnemu povečanemu prihodu obolelih. Vzrok je bil izjemen porast respiratornih okužb, predvsem covida-19 in okužb z virusom influence. Tako smo organizacijo skladno s protokoli lahko takoj prilagodili razmeram. Prehodno smo odprli dodatne ambulante, vodstvo UKC Ljubljana pa je imelo podlago za odpiranje novih bolnišničnih kapacitet," so pojasnili.

Te je UKC Ljubljana ta mesec zagotovil v diagnostično terapevtskem servisu. Za zagotovitev negovalnega kadra za dodatne zmogljivosti so bili prisiljeni krčiti nekatere nenujne programe v bolnišnici. "Brez sistemskih ukrepov vsak tak priliv akutnih urgentnih pacientov vpliva na izvajanje terciarnih storitev, ki se izvajajo samo v UKC Ljubljana," so opozorili.

Na Interni kliniki UKC Ljubljana so že konec novembra več kot 50 odstotkov posteljnih zmogljivosti zasedali urgentni pacienti.

Tretjina obiskov ni nujna

Povečan priliv pacientov zaradi respiratornih okužb in posledičnega poslabšanja tudi ostalih kroničnih obolenj na urgenco je sicer posledica več dejavnikov: od pomanjkanja posteljnih zmogljivosti v domovih za starejše, staranja prebivalstva in zmanjšane dostopnosti nujne zdravstvene pomoči na primarni ravni.

"Opažamo, da bi približno 30 odstotkov pacientov, ki pridejo ali so pripeljani na ljubljansko urgenco, lahko ustrezno zdravniško oskrbo prejelo na primarnem nivoju," so ocenili v UKC Ljubljana.

Vse večji izziv z vidika zagotavljanja prostih posteljnih zmogljivosti predstavljajo tudi bolniki, ki so pri njih zaključili akutno bolnišnično obravnavo, a jih zaradi pomanjkanja negovalnih zmogljivosti ni mogoče premestiti v negovalne bolnišnice za potrebe neakutne bolnišnične obravnave ali v domove za starejše, saj tudi tam primanjkuje kadra.

"Prav tako opažamo omejeno sprejemanje bolnikov v domačo oskrbo. Trenutni zdravstveni sistem tudi ne zagotavlja parenteralnega antibiotičnega zdravljenja na domu, s čimer bi nekoliko sprostili postelje v bolnišnici, ki so zasedene z bolniki z aktualno bakterijsko okužbo," so pojasnili v UKC Ljubljana.

Skupno je zaradi pacientov, ki so zaključili akutno bolnišnično obravnavo, v njihovi ustanovi zasedenih okoli šest odstotkov bolniških kapacitet, UKC Ljubljana pa na ta račun z naslova storitev, ki jih ne more opraviti, na letni ravni izgubi 30 milijonov evrov prihodkov, so izračunali.

Kje vidijo možne rešitve

"Ponovno izpostavljamo, da UKC Ljubljana vidi rešitev za ohranitev dostopnosti vrhunskih terciarnih storitev v zagotavljanju dodatnih kapacitet v obliki negovalnih postelj v kateri od manj obremenjenih regionalnih bolnišnic," so podčrtali.

Predlagajo še, da se na ravni države vzpostavi sistem, ki bo po zgledih iz tujine omogočal ažurno informiranje v realnem času tako javnosti kot tudi dispečerskega centra o čakajočih in čakalnih dobah v vsakem od urgentnih centrov v državi. "Na ta način bi lahko število urgentnih bolnikov in obremenitve kadra razporedili bolj enakomerno med vse urgentne centre v Sloveniji," so sklenili.