Menu ItemMinistrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je predstavila predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvu, ne bodo več mogli delati pri zasebnikih, za koncesionarje pa bo uvedena vrsta omejitev. Zdravniških popoldanskih s. p. in d. o. o. v javnem zdravstvu ne bo več.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je predstavila predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta predvideva ločitev javne zdravstvene mreže od zasebnega zdravstva. Zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvu, ne bodo več mogli delati pri zasebnikih, za koncesionarje pa bo uvedena vrsta omejitev. Hkrati bodo zdravnike z davčno razbremenitvijo motivirali, da več delajo v javnem zdravstvenem domu ali bolnišnici, kjer so zaposleni.
“V Sloveniji imamo javno zdravstveno mrežo, ki je sestavljena iz javnih zdravstvenih zavodov in iz koncesionarjev, na drugi strani pa imamo tudi zasebni zdravstveni sektor, kjer si lahko kupimo zdravstvene storitve samoplačniško,” je pojasnila ministrica. “Z novelo želimo na eni strani motivirati delavce, zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih, da ostanejo in opravijo v javnih zavodih čim več dela, na drugi strani pa želimo regulirati delo pri koncesionarjih. Tisti, ki so zaposleni v javnih zavodih, ne bodo več mogli delati pri samoplačnikih, torej pri zasebnih izvajalcih,” je poudarila. Prav tako ne bodo mogli izvajati samoplačniških storitev pri koncesionarjih.
Zdravniki v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več mogli delati prek (popoldanskega) s. p. ali d. o. o. “Zdravstveni delavci bodo delo lahko opravljali le v svojem imenu in za svoj račun,” je poudarila Prevolnik Rupel.
Zdravnik, zaposlen v javnem zdravstvu, bo še vedno lahko dobil soglasje za delo pri drugem delodajalcu, a ne več pri zasebniku, ampak le v drugi bolnišnici, zdravstvenem domu ali pri koncesionarju. Bo pa moral pred tem izpolniti več pogojev. Uvedli bodo merjenje efektivne obremenjenosti dela v rednem delovnem času in pred izdajo soglasja zdravniku bo moral njegov nadrejeni v bolnišnici ali zdravstvenem domu vsaj tri mesece meriti, ali je bil v rednem delovnem času dovolj učinkovit. Prav tako zdravnik ne bo smel zavračati nadurnega dela, šele nato bo lahko dobil soglasje za delo drugje. Tudi če bo zdravnik iz javne bolnišnice ali zdravstvenega doma dobil soglasje za popoldansko delo pri koncesionarju, tam ne bo smel opravljati samoplačniških storitev.
Zaposlene bodo motivirali za dodatno delo preko manj obdavčenih podjemnih pogodb, a olajšava bo veljala le za dodatno delo v matični javnozdravstveni ustanovi. Ob sklenitvi take podjemne pogodbe bo bolnišnica oziroma zdravstveni dom oproščen 25-odstotnega davka (bruto bruto) na izplačani znesek.
Velike spremembe za koncesionarje
Koncesionarji bodo morali zdravnike, ki pri njih delajo, redno zaposliti. Toliko, kot bo pri koncesionarju polno zaposlenih zdravnikov, takšen obseg programa bo imel odobren.
“Ne zdi se nam prav, da lahko koncesionarji zdaj veliko večje število zdravstvenih delavcev zaposlujejo prek s. p., d. o. o. in drugih davčno ugodnih pogodb. Zdi se nam prav, da imajo koncesionarji redno zaposlene, ki pri njih opravljajo program. S tem tudi izenačujemo pogoje med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji,” je povedala ministrica.
Koncesionarji bodo morali po novem obvezno sprejemati bolnike. Koncesij ne bo več mogoče preprodajati. Predvideno je trimesečno prehodno obdobje, v katerem bodo morali obstoječi koncesionarji urediti zaposlitve in pogodbe.
Zakon omogoča tudi, da vlada omeji cene določenih storitev pri zasebnih zdravnikih, če bi ugotovila, da so te nedopustno visoke. “Cilj novele je zagotoviti prebivalcem dostopen kakovosten javni zdravstveni sistem brez plačil in doplačil,” je poudarila Prevolnik Rupel. Njeno izjavo si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Direktorji javnih zdravstvenih zavodov ne bodo mogli več delati pri nobenem drugem delodajalcu, prav tako ne bodo smeli imeti lastniškega deleža v podjetju, s katerim zdravstveni zavod posluje. Najkasneje v šestih mesecih po imenovanju bodo morali direktorji opraviti izobraževanje iz menedžmenta.
Gre sicer za enega od 12 zakonov, ki jih namerava ministrstvo za zdravje spremeniti v okviru zdravstvene reforme. Novelo zakona o zdravstveni dejavnosti bodo v javno obravnavo, ki naj bi trajala en mesec, poslali prihodnji teden. Na ministrstvu si želijo, da bi zakon stopil v veljavo s 1. januarjem prihodnje leto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje