Kaj jim pomeni Marijino vnebovzetje in kaj ločenost Cerkve od države?

Nataša Pirc Musar, Anže Logar, Marta Kos, Vladimir Prebilič

N1/BOBO

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je največji cerkveni Marijin praznik, ki ga verniki praznujejo po vseh cerkvah. Katoliška cerkev s tem praznikom poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake ženske, hkrati pa je Marijino vnebovzetje tudi praznik upanja, saj sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidijo v večnosti. Kaj jim današnji praznik pomeni, kako ga bodo, če ga bodo, obeležili in kakšno je njihovo stališče o ločenosti Cerkve od države, smo vprašali štiri kandidate, ki se bodo letos pomerili na volitvah za predsednika oziroma predsednico republike. Njihove odgovore objavljamo v celoti.

Nataša Pirc Musar: Želim si, da bi bila Cerkev politično bolj nevtralna

“Verska svoboda je ena izmed temeljnih človekovih pravic in tudi ustavno zagotovljena pravica. Vsakdo ima pravico do svobodne izbire ali neizbire vere ter njenega izražanja. Kot zagovornica in branilka človekovih pravic bom tako vedno zagovarjala tudi versko svoboščino in spoštovanje ljudi vseh veroizpovedi. Mnogi najdejo pri svetih mašah in molitvah svoj duševni mir in prav je tako, kot je tudi prav, da cerkev in duhovniki ljudem pomagajo. Pri tem imam izjemno lepo izkušnjo iz časa, ko sem bila predsednica Rdečega križa. Takrat sem zelo dobro sodelovala s Slovensko Karitas. Obe humanitarni organizaciji opravljata pomembno in še kako potrebno poslanstvo. Mi pa Cerkev kot institucija ni blizu in želela bi si, da bi bila politično bolj nevtralna. Cerkev mora tudi zato ostati ločena od države. Vsem, ki obeležujejo veliki šmaren, enega največjih krščanskih praznikov, ki je praznik upanja in poudarja tudi vlogo vsake ženske, želim lepo in mirno praznovanje.”

Anže Logar: Ločitev razumem v smislu krepitve verske svobode

Anže Logar

“Veliki šmaren je tradicionalni slovenski praznik. Da smo Slovenci navezani nanj, priča tudi dejstvo, da gre za dela prost dan. Sam ga vedno preživljam v krogu družine. Ločitev verskih skupnosti od države je pomembna pridobitev evropske civilizacije in koncepta liberalne demokracije. To ločitev razumem v smislu krepitve (verske) svobode državljanov – vsakdo se sam odloči, ali bo in v kaj bo verjel. Nihče mu tega ne more zapovedati in nihče mu tega ne sme preprečiti. Verske skupnosti so dandanes tudi pomemben del civilne družbe.”

Marta Kos: Blizu mi je princip, ki se strogo drži načela laičnosti

“Nekateri verski prazniki mi veliko pomenijo, še posebej, ker so povezani z našo družinsko tradicijo. Marijino vnebovzetje kot eden največjih krščanskih praznikov je eden izmed njih. Vsi trije otroci v naši družini smo krščeni in birmani in smo dolgo hodili v cerkev, posebej veliko so v naši družini pomenili božič, velika noč in zlasti z maminim zavedanjem tudi Marijino vnebovzetje. Do Cerkve na slovenskem imam zato spoštljiv odnos, a seveda poznam tudi njene napake in težave. Cerkev se pod papežem Frančiškom trudi oprati svojih grehov preteklosti in se postaviti na zdrave temelje, kar je dobro. Kljub vsemu je Cerkev na slovenskem nepogrešljiv del civilne družbe, ki ljudem pomaga v različnih stiskah, posebej tudi na socialnem področju ali pa kadar zgolj potrebujejo tolažbo. Tolažbe pa je v teh težkih časih za vse ljudi odločno premalo, ljudje smo si premalo blizu in premalo smo solidarni med seboj. Epidemija covid-19 nas je oddaljila, upam, da nas sedanje razmere zbližajo. Vzemimo si čas za premislek o tem, da lahko naše spore in vojne preprečimo samo s stalnimi pogovori, sodelovanjem in razumevanjem in zelo pomembno – tudi z zaupanjem. Ločitev Cerkve in države je pomembna dediščina evropskega razsvetljenstva, katerega dediči smo. Koncept določa politično ločitev v odnosih med verskimi organizacijami in državo. Stopnja strogosti ločitve je v različnih državah različna, pač glede na zgodovino in družbene okoliščine. Francija, ki se strogo drži sekularnega načela laičnosti, je zame eden od zgledov te ločitve – saj se enakovredno nanaša na vse religije. Ta princip mi je blizu, ker državo in Cerkev ločuje kot instituciji, obenem pa predpostavlja spoštovanje vseh verskih prepričanj. Del takšnega spoštovanja je tudi skrb za vse kulturne spomenike, ki so vezani na zgodovino posameznih cerkva, saj gre praviloma za pomembna zgodovinska poglavja posameznih narodov.”

Vladimir Prebilič: Ločenost ne pomeni izključevanja, ampak sodelovanje

“Veliki šmaren ali Marijino vnebovzetje je pomemben praznik za številne vernike. Sam sicer nisem prejemnik zakramentov, a to ne pomeni, da ne spoštujem vseh, ki so. Prav nasprotno. Cerkveni nauki učijo in poudarjajo vrednote (strpnost, pomoč sočloveku, spoštovanje človeškega dostojanstva, pravičnost, enakopravnost, …), ki so dobre za vse in bi lahko – če bi jih spoštovali – v marsičem izboljšale kakovost družbenega življenja. Ločenost Cerkve in države je zapisana v ustavi in sam sem zagovornik udejanjanja tega. Obe instituciji, tako Cerkev kot država, imata veliko odgovornost do vseh in prav je, da vsaka po svoji moči najbolje prispeva k dvigu blagostanja za vse. Ločenost tako ne pomeni medsebojnega izključevanja, temveč to, da morata Cerkev in država kljub ločenosti medsebojno sodelovati ter predstavljati oporo vsem v naši skupnosti za boljši jutri.”