Menu Item
Dolgoletni predsednik Nicolas Maduro je postal uradni zmagovalec predsedniških volitev v Venezueli in tako dobil še tretji šestletni mandat. Ponekod so se na ulice nezadovoljni domačini odpravili z lonci in ponvami in pozivajo k padcu vlade.
Za zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v Venezueli je bil danes uradno razglašen sedanji predsednik Nicolas Maduro.
Glede na izide, ki jih je objavil volilni svet, je Maduro prejel 51,2 odstotka glasov, opozicijski kandidat Edmundo Gonzalez Urrutia pa 44,2 odstotka.
V nekaterih delih prestolnice Caracas in v več drugih mestih po državi so danes izbruhnili protesti proti sporni zmagi Madura. Protestniki so odšli na ulice ter udarjali z lonci in ponvami, je poročal časnik El Nacional. V eni od sosesk v Caracasu so protestniki pozivali k padcu vlade, je poročal novinar AFP.
Venezuelski državni tožilec Tarek William Saab, ki velja za Madurovega zaveznika, pa je danes obtožil voditeljico opozicije Mario Corino Machado, da je vpletena v poskus vdora v državni volilni sistem.
Kot je novinarjem povedal Saab, je njegov urad sprožil preiskavo o domnevnem kibernetskem napadu. Glavni osumljenec naj bi bil aktivist Lester Toledo, pri čemer naj bi bili vpleteni tudi drugi, vključno z opozicijskima voditeljema Mario Machado in Leopoldom Lopezom, poroča AFP.
Devet držav dvomi v Madurovo zmago, pozivajo k neodvisnemu pregledu izidov
Volitve v Venezueli so sicer v mednarodni javnosti sprožile različne odzive.
Več latinskoameriških držav je kritičnih do volitev in je podvomilo v izide, ki so zmago pripisali Maduru. Argentina, Kostarika, Dominikanska republika, Ekvador, Gvatemala, Panama, Paragvaj, Peru in Urugvaj v skupni izjavi, ki jo je objavilo argentinsko zunanje ministrstvo, zahtevajo “popolno ponovno preučitev rezultatov ob prisotnosti neodvisnih volilnih opazovalcev”. Zahtevale so tudi srečanje Organizacije ameriških držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
K nepristranskemu preverjanju izidov sta pozvali tudi Brazilija in Čile. Peru pa je v odzivu svojega veleposlanika v Venezueli poklical v domovino na posvet. Na Kubi, v Hondurasu in Boliviji so medtem zmago Madura podprli.
Opozicija trdi, da je prišlo do obsežne goljufije
Venezuelska opozicija trdi, da je s 70 odstotki glasov zmagal Urrutia in da je pri štetju glasov prišlo do obsežnih nepravilnosti. Napovedala je, da bo izpodbijala izid. “Vsem v Venezueli in svetu želimo povedati, da ima Venezuela novega izvoljenega predsednika in da je to Edmundo Gonzalez Urrutia,” pa je novinarjem dopoldne povedala vodja opozicije Maria Corina Machado.
Venezuelska opozicija trdi, da je pri štetju glasovnic prišlo do obsežne goljufije. Na volišča po državi so namreč poslali na tisoče volilcev, ki bi kot priče spremljali štetje glasovnic. Pozvali so jih, naj v “odločilnih urah” po zaprtju volišč budno spremljajo dogajanje in preverijo postopek štetja glasov. Bali so se namreč, da bi aktualna vlada poskušala ukrasti glasove, piše BBC.
A naj bi na številnih voliščih priče prisilili, da odidejo. Po nekaterih informacijah naj bi Nacionalni volilni svet ustavil pošiljanje podatkov z lokalnih volišč na osrednjo lokacijo. Močno oteženo pa naj bi bilo tudi glasovanje iz tujine. Opozicija je napovedala, da bo izpodbijala izid volitev.
Očitki o nepoštenih praksah so se pojavili že pred volitvami. Po podatkih organizacije za človekove pravice Laboratorio de Paz je bilo med volilno kampanjo pridržanih najmanj 71 ljudi, večina jih je delala za opozicijo. V državi je bilo blokiranih več deset spletnih medijev, poroča CNN.
Volitve so se zgodile v ključnem trenutku za Venezuelo, državo, bogato z nafto, ki je doživela najhujšo gospodarsko krizo gospodarstva, ki ni v vojni, v novejši zgodovini. Maduro je krivdo za to pripisal tujim sankcijam proti svojemu režimu. Dejal je, da je Venezuela žrtev “gospodarske vojne”. Medtem je opozicija, ki se je močno okrepila in do sedaj najbolj ogrozila Madurovo oblast, obljubila, da bo v primeru zmage ponovno vzpostavila demokracijo in obnovila gospodarstvo, piše CNN.
Maduro napovedal, da bo zmagal “s prevaro”
Javnomnenjske ankete so kazale na veliko prednost Gonzaleza pred Madurom. Številni volilci so dejali, da si želijo sprememb. Stranka PSUV namreč državo vodi že 25 let. Leta 1999 je oblast prevzel nekdanji predsednik Hugo Chavez, Maduro je na oblasti od Chavezove smrti leta 2013. Pod Madurovim vodstvom so prevzeli nadzor nad izvršilno in zakonodajno oblastjo ter večino sodstva.
Nazadnje so volitve v Venezueli potekale 2018, označene pa so bile kot nesvobodne in nepravične. Zato je med ljudmi prevladoval strah, da bo tudi na tokratnih volitvah prišlo do nepravilnosti, poroča BBC. Te strahove je Maduro še podžgal, ko je dejal, da bo zmagal “s prevaro”.
ZDA z resnimi pomisleki o objavljenih rezultatih
Na izid volitev se je že odzval ameriški državni sekretar Antony Blinken Dejal je, da imajo Združene države Amerike “resne pomisleke, da objavljeni rezultat ne odraža volje ali glasov venezuelskega ljudstva”. Blinken je volilne organe pozval, naj objavijo podrobno tabelo glasov.
Kuba, ki je tesna zaveznica Madurove vlade, pa je sporočila, da je “ljudstvo spregovorilo in revolucija zmagala”.
V Venezueli glasujejo elektronsko, a se glasovnica tudi natisne
V Venezueli glasujejo elektronsko. Volilci na glasovalni napravi pritisnejo gumb, ki je dodeljen želenemu kandidatu. Elektronski rezultati se pošljejo na sedež Nacionalnega volilnega sveta. A naprava hkrati natisne tudi papirnato potrdilo, ki ga mora volilec oddati v volilno skrinjico.
Po zakonu imajo stranke možnost, da na vsako volišče pošljejo priče, ki nadzorujejo štetje papirnatih potrdil. Opozicija trdi, da so jim omogočili dostop do manj kot tretjine natisnjenih potrdil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje