Menu Item
Močni sunki vetra so ta konec tedna podirali drevesa tudi na Pokljuki, vendar količina padlega drevja ni kritična, je pojasnil strokovnjak Jernej Avsenek. Imajo pa na Pokljuki zaradi podnebnih sprememb ter vročih in suhih poletij precej težav z lubadarjem. Pred kratkim so sicer ponovno odprli cesti v Kot in v Krmo, kjer je potekala zahtevna in dolga sanacija po lanskoletni ujmi.
Kot je pojasnil vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Jernej Avsenek, je sanacija po lanskem julijskem vetrolomu na območju Radovne večinoma zaključena, nekaj dela je ostalo samo še na bolj težko dostopnih mestih. Cesti v Krmo in Kot sta bili zaradi varnosti zaprti praktično vse leto. Cesto v Kot so vnovič odprli konec maja, v Krmo pa 1. avgusta.
Zaradi močnega vetra in podrtih dreves je bila v nedeljo cesta na območju Radovne znova zaprta, vendar so jo v ponedeljek že lahko odprli. Avsenek je pojasnil, da količine padlega drevja na tem območju tokrat niso velike, gre za približno 1.000 kubičnih metrov drevja, kar je 50-krat manj kot julija lani.
V lanskem vetrolomu podrto drevje so že odpeljali in računajo, da se bo gozd v glavnem obnovil sam, vendar začetek procesa naravne pomladitve, s katerim bo tudi pogled na dolino znova lepši, traja nekaj let. “S sadnjo bomo pomagali na mestih, kjer zaradi erozije ne bi bilo vredno čakati,” je napovedal Avsenek.
Močan veter podiral drevesa na Pokljuki
Veter je ta konec tedna na območju zgornje Gorenjske največ škode v gozdu povzročil na Pokljuki, kjer je padlo okoli 4.000 kubičnih metrov drevja. “Tudi to sicer ni velika količina, saj redni letni posek na Pokljuki znaša okoli 30.000 kubičnih metrov,” je pojasnil Avsenek.
Opozoril pa je, naj se obiskovalci gozdov vedno izogibajo delovišč, kjer poteka sečnja, in tudi območij, kjer je sečnja pred kratkim potekala, saj na višini lahko obvisijo veje in ob vetru padejo na tla. “Zato je splošno navodilo, da se, ko piha veter, po gozdu raje ne gibljemo,” je izpostavil.
Težave s podlubniki
Na Pokljuki imajo kar precej težav s podlubniki, na kar pa naj ta zadnji vetrolom ne bi bistveno vplival, saj računajo, da bodo pred začetkom naslednje sezone podrto drevje že odstranili. Razrast lubadarja na Pokljuki povzročajo prejšnji snegolomi in zlasti zimski vetrolomi, pa tudi dvig temperature.
“Na Pokljuki je lubadar v zadnjih letih v porastu in tako je tudi letos, predvsem zaradi vročega in sušnega poletja,” je pojasnil Avsenek. Pokljuka je bila kot gorska planota vedno na udaru ujm, ne pa tudi lubadarjev, saj zaradi nadmorske višine klima zanje ni bila ugodna. S podnebnimi spremembami oziroma dvigom temperatur se je to spremenilo in lubadar tudi na Pokljuki povzroča več škode.
Polovica poseka zaradi lubadarja
“Na Pokljuki imamo sedaj približno polovico vsega letnega poseka zaradi lubadarja. Potem je bilo še nekaj poseka zaradi lanskega vetroloma, tako da je redne sečnje zelo malo,” je izpostavil Avsenek in dodal, da je na ta način le malo usmerjenega gospodarjenja, ki bi si ga želeli, saj narava gospodari sama.
V prejšnjih letih so zaradi lubadarja imeli težave predvsem na Jelovici, kjer se je močno namnožil po žledolomu leta 2014. Na nekaterih območjih Jelovice so tako morali smreke praktično v celoti posekati, na zanje bolj ugodnih območjih pa so obstale. Tako se je sedaj stanje z lubadarjem na Jelovici umirilo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!