Državni svet izglasoval veto na vse štiri zakone, sprejete prejšnji teden

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

Predlog za odložilni veto na zakon je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Danijelom Kastelicem. Menijo, da bi se morali kot družba in posamezniki vprašati, ali je prav, da se postavimo na stran spodbujanja smrti namesto življenja.

Vlagatelji predloga za odložilni veto menijo, da bi se morali kot družba in posamezniki vprašati, ali je prav, da se postavimo na stran spodbujanja smrti namesto življenja. Izpostavili so širšo sliko vprašanj, ki se nanašajo na varstvo osebnega dostojanstva in avtonomije ob koncu življenja. Pri tem so poudarili svetost življenja in zavedanje o tem, da je slednje neprecenljivo in da ga je treba spoštovati ne glede na okoliščine.

Vsebina zakona po njihovi oceni sproža kompleksna sociološka, filozofska, etična, moralna in pravna vprašanja, na katera bi morali odgovore iskati veliko bolj poglobljeno. Podlaga za uzakonitev tako občutljive človekove pravice po njihovem mnenju ne more biti zgolj odločitev nekaj nad polovico udeležencev referenduma o zakonski ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Izglasovan veto na zakon o konoplji za medicinske namene

Državni svet je sprejel tudi veto na zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene. Za veto je glasovalo 18 svetnikov, proti pa devet. Večina svetnikov meni, da zakon ne bo zagotovil večje dostopnosti medicinske konoplje za bolnike in ne bo pozitivno vplival na samooskrbo Slovenije z medicinsko konopljo.

Predlog veta na zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene, ki ga je predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Markom Staroveškim, je dopoldne najprej podprla komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

Veto pa je nato podprla tudi večina na seji DS. Ocenjujejo, da zakon ne odraža dejanske volje ljudi, izražene na lanskem posvetovalnem referendumu o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene, ko je to možnost podprlo 66,71 odstotka volilnih udeležencev. Menijo namreč, da ključno vprašanje - ureditev konoplje kot rastline v širšem pomenu in za dobro ljudi, tudi po sprejetju zakona ostaja odprto.

Zakonu med drugim očitajo, da je nastal brez sodelovanja ključnih organizacij in posameznikov, ki se s konopljo ukvarjajo na znanstveni, medicinski in praktični ravni.

"Zdi se, da gre za premalo premišljen, prehitro pripravljen poskus izpolnjevanja koalicijskih zavez in uresničevanja specifičnih interesov iz ozadja. Dejstvo je, da je bil zakon pripravljen netransparentno, brez sodelovanja ključnih deležnikov - kmetov organizacije pacientov, širše zainteresirane javnosti in stroke. Njihove pripombe so bile v veliki meri prezrte tudi v zakonodajni proceduri," je na seji dejal Staroveški.

Zakon po njegovih besedah zagotovo ne bo omogočil večje dostopnosti do medicinske konoplje, saj je "sistem zastavljen tako, da bo dostop do proizvodnje in prometa s konopljo za medicinske in znanstvene namene omogočen zelo ozkemu krogu nosilcev dejavnosti". Tak pristop vodi do monopolizacije in izključevanja slovenskega kmeta, ki ima dovoljenje z manj kot 0,3 odstotka THC.

Po drugi strani so Branimirja Štruklja zmotile nekatere navedbe predlagateljev veta. Treba je povedati, kje so ti specifični interesi, ki da so v ozadju, in katera je zainteresirana javnost, ki ocenjuje, da rešitve ne izražajo dejanske volje ljudi, izražene na referendumu, je menil.

Tudi zakon o gostinstvu mora še enkrat na glasovanje v državni zbor

Državni svetniki so na predlog interesnih skupin delodajalcev ter kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev izglasovali veto na zakon o gostinstvu, ki ureja tudi kratkoročno oddajanje nepremičnin. Večina se jih je strinjala z oceno predlagateljev veta, da stanovanjske politike ni možno reševati z omejevanjem lastninske pravice in podjetništva.

Za veto je na današnji seji glasovalo 14 državnih svetnikov, devet jih je bilo proti.

Zakon je po besedah državnega svetnika Aleša Pulka škodljiv za manjše kraje in podeželje, saj sledi logiki urejanja težav, povezanih z oddajo nepremičnin v mestih, kjer so med drugim za nastanitve na voljo hoteli, ki jih na podeželju praviloma ni.

"Na podeželju se s sobodajalstvom ukvarjajo posamezne družine in butične kmetije, ki se s to dejavnostjo preživljajo, pogosto pa s tem skrbijo tudi za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine," je poudaril in opozoril, da bo tem subjektom zakon onemogočil delo.

Svetniki izglasovali veto še na novelo zakona o zaščiti živali

Omenjeno novelo je DZ sprejel minuli petek in med drugim predvideva prepoved reje kokoši v kletkah z letom 2029, prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev ter obvezno označevanje mačk.

Odložilni veto na novelo zakona o dohodnini so državni svetniki izglasovali s 15 glasovi za in sedmimi proti. Predlagala ga je komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

"Zakon ne rešuje dobrobit živali, je enostranski, parcialen, nanaša se samo na rejne živali in ne prinaša dobrobita za hišne živali," je na današnji izredni seji dejal predsednik komisije Branko Tomažič, predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v državnem svetu.

Novela zakona o zaščiti živali predstavlja korak k učinkovitejšemu in preglednejšemu ter bolj odgovornemu sistemu varstva živali, je v imenu predlagateljice novele pojasnila vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Damjana Grobelšek.

Namen novele je po njenih besedah odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi in okrepiti mehanizme, ki omogočajo večjo sledljivost, boljšo zaščito živali in pravičnejše razdelitev odgovornosti. Kot je poudarila, predlagani zakon temelji na strokovnih podlagah, na evropskih smernicah in izkušnjah iz prakse, zavrnitev zakona pa bi pomenila zamudo pri nujnih izboljšavah, ki jih rejci živali in pa širša družba pričakujejo.

Državni svetniki so ocenili, da novela zakona v več ključnih delih ni usklajena z evropsko zakonodajo, ni izvedbeno vzdržna in nesorazmerno posega v ustavno varovanje pravice rejcev.

Državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejana Židana so predlagatelji veta presenetili. "Zakon je v osnovi namenjen razvoju gostinstva in prinaša številne ugodnosti za gostinstvo, res pa je, da na nekem ozkem področju posega tudi v kratkotrajni najem, okrog česar se vrti razprava," je dejal.

Ocenil je, da zakon zaradi fleksibilnosti in novih pristojnosti, ki jih daje lokalnim skupnostim, zlasti koristi slovenskemu podeželju. "Turistične kmetije so pomembne za podeželje in ta zakon jim omogoča nadaljnji razvoj," je bil jasen.

"Zakon o gostinstvu je res šel brez pripomb skozi razpravo na ESS, vendar tam ni imel pravih zastopnikov," je dejal svetnik Mitja Gorenšček. Sobodajalci po njegovih besedah namreč večinoma niso člani zbornic niti obrtne niti gospodarske zbornice.

"Mi se kot predstavniki gospodarstva ne strinjamo s poseganjem v svobodno gospodarsko pobudo in ne vidimo nobenega razloga in nobene potrebe po omejevanju obsega turizma, saj v Sloveniji ne gre za množični turizem, kot ga imajo v Benetkah ali Barceloni," je še dodal Gorenšček.