Vetrolom in meteorne vode na Ajdovskem, novi plazovi v Vitanju

Kot je za STA povedal vodja regijskega štaba Civilne zaščite za severno Primorsko Samo Kosmač, je meteorna voda v nočnem in jutranjem času poplavila nekaj kleti stanovanjskih hiš v Šmarjah, Zavinu in Gabrjah na Vipavskem. V Ajdovščini pa je meteorna voda zalila proizvodne prostore enega od podjetij.

Zaradi velikih količin padavin se je na območju Šmarij sprožilo nekaj manjših zemeljskih plazov, ki so ovirali promet na lokalni cesti. Po besedah vodje štaba Civilne zaščite Občine Ajdovščina Igorja Benka so intervencijske službe že na terenu, kjer odpravljajo posledice in čistijo ceste.

Manjši zemeljski plaz se je sprožil tudi na območju vasi Lazec na Cerkljanskem in ogroža tamkajšnjo lokalno cesto.

V nočnem času pa je v Gradišču nad Prvačino prišlo do vetroloma. Veter je podrl drevo, ki je padlo na parkirane avtomobile, vendar večjih posledic ob tem ni bilo, je za STA povedal poveljnik Gasilske enote Nova Gorica Simon Vendramin.

Ker je pričakovati še nekaj dežja, saj je agencija za okolje (Arso) zaradi neviht za Slovenijo izdala oranžno opozorilo, so gasilci na Ajdovskem začeli pripravljati protipoplavne vreče.

V Vitanju težave ob novem deževju

Občino Vitanje, ki jo je v petek prizadelo neurje, so danes obiskali predstavniki pristojnega ministrstva ter uprave za zaščito in reševanje.

Po besedah župana Andraža Pogorevca skušajo zdaj preprečiti dodatno škodo, saj se zaradi nadaljevanja deževja prožijo novi plazovi. "Plazovi se pojavljajo sproti, predvsem zaradi erozije in namočenosti tal. Točne številke trenutno ne moremo podati," je župan dejal za STA.

Po trenutnih podatkih so ogrožene predvsem ceste, plaz pa naj bi ogrožal tudi eno hišo, je po obisku predstavnikov ministrstva za naravne vire in prostor ter uprave za zaščito in reševanje povedal Pogorevc.

Kot je pojasnil, v občini izvajajo intervencijske ukrepe, s katerimi skušajo preprečiti škodo ob nadaljnjih padavinah, potem ko je davi znova deževalo, padavine pa so napovedane tudi za torek.

Gradbena mehanizacija je po županovih besedah na terenu v polni zasedbi. Aktiviranih je pet bagrov, prav toliko tovornjakov, poleg lokalnega komunalnega podjetja sodelujejo tudi gradbinci iz drugih občin. "Prvi ukrepi so se začeli že v petek, najbolj intenzivno je bilo v soboto, danes pa predvsem čistimo jarke in urejamo dostopnost, da ne bi prišlo do še večje škode," je dodal.

Župan: Tako obsežnih posledic neurja ne pomnimo

Zaradi poškodovane infrastrukture je dostop do nekaterih domov še vedno otežen, so pa mogoči obvozi, tako da po Pogorevčevih besedah vsak lahko pride domov, čeprav po daljši poti. Občina se bo po njegovih besedah trudila, da bo prevoznost zagotovljena vsem.

Voda je v petek poplavila tudi novozgrajene objekte, med njimi športni park, prostore novega vrtca in šolsko kuhinjo. Gre za objekte, ki so bili zgrajeni pred manj kot dvema letoma. "Zakaj se je to lahko zgodilo? Ker so se enormne količine padavin skoncentrirale na enem območju. Mostovi so bili dobesedno zamašeni z naplavinami iz višje ležečih predelov," je povedal Pogorevc.

Po njegovih besedah tako obsežnih posledic neurja v Vitanju ne pomnijo. Ob tem je pohvalil hitro odzivnost lokalnih gradbenih podjetij, ki so po njegovih besedah ključno pripomogla k hitremu začetku sanacije.

Občina pa škode po njegovih besedah ne bo mogla pokriti iz lastnega proračuna. "Upam na pomoč države. Že za intervencijske stroške, ki smo jih izvedli, v proračunu nimamo dovolj sredstev," je dodal.

Glede pomoči, ki jo bo občina potrebovala, bo v prihodnjih dneh potekal sestanek vodstva občine s predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor. To sta se danes ob obisku Vitanja z županom dogovorila državna sekretarka na ministrstvu Lidija Kegljevič Zagorc in direktor urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč Ervin Vivoda, so popoldne sporočili z ministrstva.

Kot so navedli, je velika količina vode s pobočij povzročila nanose materiala in poškodbe na cestni infrastrukturi, deloma pa so poškodovani tudi vodotoki. "Zaradi neurij ni prišlo do proženja plazov, ampak do lokalnih zdrsov zemljine in nanosa materiala na ceste, ki je v večji meri že odstranjen. Prva interventna dela so pretežno že izvedena, bo pa treba izvesti sanacijo in urediti hudourniško povirje," so pojasnili pristojni.

Kegljevič Zagorc in Vivoda sta predstavnikom občine ponudila tudi pomoč pri pripravi investicijske in projektne dokumentacije, ki jo lahko ministrstvo zagotovi preko državne tehnične pisarne za obnovo. Kot so dodali na ministrstvu, pa bo treba v nadaljevanju počakati, da se zaključi proces ocenjevanja škode, v katerem bodo pristojni ugotovili, ali je škoda presegla prag, ki je z zakonom določen za uporabo sredstev državnega proračuna za odpravo nastalih posledic.

Spomnili so tudi na to, da je bilo območje vitanjske občine poškodovano že v neurjih v letu 2023. Pomoč so Vitanju ponudile nekatere občine, prizadete v poplavah leta 2023, Črna na Koroškem, Polzela in Šoštanj. Kot je povedal Pogorevc, se je nanje obrnilo tudi več okoliških občin, ki so izrazile pripravljenost sodelovati pri odpravljanju posledic neurja.

"Vesel sem, da so se tako številno odzvali. Najprej smo sicer aktivirali lokalne gradbenike, ki poznajo teren in so lahko hitro ukrepali, v nadaljevanju pa bomo sodelovanje širili glede na potrebe," je pojasnil.