Menu ItemSlovenski forenziki bodo lahko odslej prstne odtise analizirali še bolj učinkovito. Pri tem jim bodo pomagali novi čitalci odtisov in izboljšan algoritem, ki išče ujemanja med podrobnostmi.
Nacionalni forenzični laboratorij je prenovil sistem za avtomatsko primerjavo prstnih odtisov. Novi sistem AFIS (Automated Fingerprint Identification System) obsega nove čitalce, s katerimi se vnašajo prstni odtisi, in izboljšano programsko opremo, s katero lahko učinkoviteje analizirajo in primerjajo prstne odtise v bazah. Poleg tega so kupili tudi nekaj manjših mobilnih postaj, s katerimi bodo lahko policisti prstne odtise in sledi vnašali tudi na terenu.
Kako tak sistem deluje, nam je pokazala Saša Vrhovec Hartaman, ki je v laboratoriju zaposlena. Najprej osebi s čitalcem, ki je zelo podoben tiskalniku, odvzamejo prstne odtise. Oseba nanj prisloniti štiri prste obeh rok, brez palcev. Ta se namreč preslikata posebej v naslednjem koraku. Ko preslikajo tudi palca, mora oseba vsak prst posebej povaljati na čitalcu, saj tako v laboratoriju dobijo tudi odtis z roba prsta. Čitalec odtise pošilja v računalniški program, od koder se ti opremljeni z imenom in drugimi podatki o tej osebi shranijo v bazo. Nove čitalce imajo policijske enote po vsej Sloveniji, odčitane odtise pa analizirajo v ljubljanskem forenzičnem laboratoriju.
Vendar se pri odvzemanju odtisov delo izvedencev v laboratoriju šele začne. Nekateri prstni odtisi v bazi so vneseni z dokaznih gradiv in so zato lahko nejasni. Ena od prednosti novega sistema AFIS so tudi računalniška orodja, s katerimi lahko odstranijo moteče nepravilnosti ter tako vzorce izčistijo.
Nato prstnim odtisom z dokaznega materiala poskušajo najti ujemajoči se par v njihovi bazi. Za ta postopek je zadolžen algoritem, ki označuje individualne posebnosti na odtisu in računa verjetnost, da se ta ujema v bazi. Podatki o posebnostih na odtisu se primerjajo s tistimi iz baze. Pri preiskavi sodeluje ne le algoritem, ampak tudi forenzik, ki vse dodatno preverja.
Ko algoritem v bazi najde ujemajoč se prstni odtis, mora forenzik vse ujemajoče se podrobnosti označiti ter napisati poročilo. Nato ga pošlje na policijsko enoto, ki preiskuje primer.
“Nov sistem, ki smo ga prevzeli letos, je odlična nadgradnja starega,” meni Matej Trapečar, ki v laboratoriju vodi oddelek za daktiloskopijo, kjer se ukvarjajo z identifikacijo storilcev prek prstnih odtisov. Kot nam je pojasnil, je prednosti veliko. “Novi AFIS ima boljši algoritem za iskanje ujemajočih se odtisov, pri podrobnostih v odtisu je tudi boj natančen. Poleg tega sistem ponuja tudi nova orodja, s katerimi lahko izvedenci bolje analiziramo prstne sledi,” je naštel. Dodal je še, da nov sistem vzorce razvršča v različne baze: prstni odtisi kriminalcev se na primer ne mešajo z odtisi tujcev.
