Menu Item
"Dobesedno gre za naše zdravje in življenje," v pismu vladi opozarja 82 profesorjev in drugih javnih oseb in pristojne poziva, naj ne potrdijo novih dokumentov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki naj bi ogrožali nacionalno suverenost in interese prebivalstva. Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da WHO nikakor ne bo imela pristojnosti posegati v notranji pravni red držav in da ne bo mogla uvesti obveznega cepljenja ali drugih obveznih ukrepov, kar skrbi podpisnike pisma.
82 profesorjev in drugih javnih oseb je podpisalo odprto pismo, ki slovensko vlado poziva, naj ne potrdi pandemskega sporazuma in sprememb mednarodnega zdravstvenega pravilnika Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki naj bi ogrožala nacionalno suverenost in interese prebivalstva. Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da dokumenta v nobenem primeru ne dajeta pristojnosti WHO, da bi posegala v notranji pravni red držav in da WHO ob pandemiji nikakor ne bo mogla uvesti obveznega cepljenja ali odrediti drugih obveznih ukrepov, kar skrbi podpisnike pisma.
O spremembah dokumentov bo 194 držav članic odločalo na 77. generalni skupščini WHO, ki bo potekala med 27. majem in 1. junijem v Ženevi. “Pripravljana dokumenta bosta pravno zavezujoča za države podpisnice. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije bo imel pooblastila za razglasitev izrednih razmer in ukrepov po lastni presoji,” opozarjajo podpisniki, med katerimi so dr. Spomenka Hribar, dr. Janez Bogataj, dr. Karel Gržan, Matjaž Hanžek, Gorazd Kocijančič, Anton Komat, dr. Miklavž Komelj, dr. Dragan Marušič, dr. Tomaž Mastnak, dr. Dušan Plut, dr. Maja Makovec, dr. Andrej Lukšič in drugi.
Da to nikakor ne drži, pravijo na ministrstvu za zdravje. Procesa priprave omenjenih dokumentov sta se začela na pobudo EU leta 2020, ko se v pandemiji covida-19 izkazalo, da se je izbruh širil veliko hitreje od pričakovanj. Omenjeni pravilnik je iz leta 2005, ko migracije, podnebne in druge spremembe še niso tako vplivale na hitro širjenje patogenov, zato ga je bilo treba posodobiti, so pojasnili.
“Procesa priprave dokumentov sta namenjena izboljševanju pripravljenosti in odzivanju na pandemije na globalni ravni. Temeljita na večji solidarnosti med razvitim in nerazvitim svetom,” je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Eva Vodnik. “Zelo pomembno je, da so se države že v izhodišču pobude strinjale, da je ključno, da se upošteva načelo suverenosti vsake države in da bo tudi v prihodnosti samo v pristojnosti vsake države, kakšne ukrepe bo znotraj svojih meja sprejela za obvladovanje pandemije,” je povedala sekretarka.
“Določbe so zapisane tako, da države spodbujajo, da države takoj delijo informacije o novem patogenu, po digitalni poti,” je pojasnila vodja službe za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo na ministrstvu za zdravje Vesna Kerstin Petrič. “Če država tega ne bo hotela, bo morala pojasniti, zakaj, nato pa bodo o njenem odgovoru odločale države članice, in ne generalni direktor WHO,” je pojasnila. “Če bo država povedala, da nima ustreznih laboratorijev za prepoznavo patogenov, se bo WHO lahko takoj odzvala in napotila v državo ustrezno opremo,” je dodala. Tako bi izboljšali učinkovitost preprečevanja širjenja bolezni, saj se je med koronavirusno pandemijo izkazalo, da so bili ukrepi, tudi zaradi zastarelih pravil, prepročasni.
Kakšen je postopek potrjevanja dokumentov?
Podpisniki pisma opozarjajo, da bodo – ker pogajanja o spremembah še potekajo – države članice dobile v pregled in presojo oba dokumenta tako pozno, da “teh dokumentov ne bo mogoče odgovorno preučiti niti v ozkih strokovnih skupinah, nikakor pa ne bo mogoče organizirati javne razprave in izpeljati obveznega in obvezujočega demokratičnega procesa odločanja”.
Da usklajevanje obeh dokumentov še poteka in se bo nadaljevalo do generalne skupščine 28. maja in še med njo, so potrdili na ministrstvu za zdravje. Toda ob tem so poudarili, da je slovensko stališče za pogajanja sprejel parlamentarni odbor za zunanjo politiko, pa tudi, da ta stališča še dodatno poudarjajo nujnost ohranitve suverenosti držav ter da Slovenija od njih ne bo odstopila.
“Nove ureditve ne bomo podprli v primeru, da bi določbe kakorkoli posegale v temeljne človekove pravice in svoboščine, če bi posegale v suverenost držav članic, če bi posegale v pravico ljudi do verodostojnosti informacij, če bi uvajali kakršnekoli obvezne ukrepe v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije,” je stališča Slovenije naštela Vodnik. Slovenija se zavzema tudi za absolutno transparentnost obeh procesov in zahteva, “da se nobena določba instrumenta ne more razlagati kot pooblastilo sekretariatu WHO ali generalnemu direktorju, da usmerja, odreja ali kakorkoli drugače predpisuje notranje zakone ali politike katerikoli državi ali ji nalaga kakršnekoli ukrepe, ki niso v skladju s pravnim redom države”.
Nihče sicer ne pričakuje, da bi bilo karkoli od naštetega v dokumentih problematično, saj so države že v izhodišču poudarile, da WHO ne bo dobila večjih pooblastil, da bi lahko kakorkoli posegala v suverenost držav, niti jih ne more kaznovati, če priporočil ne upoštevajo. “Dokumenta dajeta WHO možnost za večjo podporo državam članicam, ki nimajo ustreznih struktur za odzivanje ob izbruhu bolezni,” je pojasnila Vodnik.
Dokumenti, ki so v pripravi, so javno objavljeni na spletnih straneh ministrstva. Če bi jih podpisniki pisma prebrali, bi to razblinilo njihove strahove, so prepričani na ministrstvu.
V Ženevi si želijo, da bi bila dokumenta potrjena soglasno, da bi se torej z vsebino strinjalo vseh 194 držav. Če soglasja ne bo, je možno tudi (pre)glasovanje, toda tega si države članice WHO ne želijo. Zato je verjetnejše, da v primeru nesoglasij dokumentov sploh ne bodo potrjevali, ampak bodo nadaljevali razpravo še po skupščini, so pojasnili na ministrstvu.
Da bi dokumenta začela veljati, ju bo moral ratificirati državni zbor. Takrat bo tekla tudi javna razprava, podobno kot pri sprejemanju zakonov, so pojasnili na ministrstvu.
Kaj pomenijo izredne razmere?
Kot so akademiki zapisali v pismu, v izrednih razmerah zakoni ne veljajo, generalni direktor WHO pa da bo imel po novem pooblastila za razglasitev izrednih razmer in ukrepov po lastni presoji. “Usodnih odločitev načeloma ni modro prepuščati posamezniku,” so poudarili.
“To vsekakor ne drži. Že v skladu z veljavnim mednarodnim zdravstvenim pravilnikom WHO iz leta 2005 se lahko razglasijo izredne razmere. V prenovljenem pravilniku se zahtevajo še dodatna telesa in mehanizmi kontrole, ki bi še bolj nadzirali postopek razglasitve izrednih razmer,” je poudarila Vodnik. Res pa v procesu priprave dokumentov razmišljajo, da bi poleg izrednih razmer, kot so bile razglašene zaradi koronavirusa, uvedli še vmesno stopnjo – stanje pripravljenosti, je dodala, “da ne bi ukrepali šele, ko je nek patogen že razširjen, ampak bi se pripravili že prej”. Ob tem je Vodnik še enkrat poudarila, da tudi razglasitev izrednih razmer WHO v nobeni obliki ne posega v notranji pravni red držav članic.
Podpisniki pisma so zaskrbljeni tudi zato, ker naj bi si v WHO “veliki zasebni ekonomski interesi prek financiranja pridobili nedopustno velik vpliv”.
20 odstotkov denarja za delovanje in projekte WHO prihaja iz članarin, okrog 80 odstotkov pa iz donacij. Toda kot so pojasnili na ministrstvu, le desetino teh donacij oziroma prostovoljnih prispevkov prispevajo zasebniki, med njimi Bill Gates – večinoma za konkretne zdravstvene projekte v nerazvitih državah – ostalo pa so prostovoljna nakazila držav. “Pri donacijah ima WHO mehanizme, da se ta denar porablja v skladu s pravili in s konsenzom držav članic,” je pojasnila državna sekretarka Vodnik. Znotraj WHO sicer razpravljajo tudi o tem, da bi povišali članarino držav in tako zmanjšali potrebo po nakazilih zasebnikov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje