Menu Item
Državni zbor je sprejel zakon o vladi, s tem pa zapletov z oblikovanjem ministrstev po želji aktualne vlade očitno še ni konec. Vili Kovačič, ki je že večkrat priskočil na pomoč SDS, namreč že napoveduje zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum. Po njegovih načrtih pa naj volilci ne bi odločali le o zakonu o vladi, temveč tudi o zakonih o RTVS in o dolgotrajni oskrbi.
Potem ko je državni zbor včeraj zavrnil predlog SDS za posvetovalni referendum o zakonu o vladi, so poslanci zakon, ki omogoča oblikovanje ministrske ekipe po željah sedanje koalicije, danes sprejeli. Kot je znano, prinaša tri nova ministrstva: za visoko šolstvo, znanost in inovacije, za solidarno prihodnost ter za okolje, podnebje in energijo. Dve vladni službi, na čelu katerih sta bila doslej ministra brez resorja (služba vlade za digitalno preobrazbo in služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko), pa se bosta preoblikovali v ministrstvi.
A zapletov z zakonom o vladi očitno še ni konec. Veto nanj, ki ga lahko v tednu dni izglasuje državni svet, kakšne pomembnejše ovire vladajočim ne bi predstavljal. Za ponovno potrditev zakona je namreč potrebnih 46 poslanskih glasov, to številko pa aktualna koalicija krepko presega. Za zakon o vladi je tako danes glasovalo 53 poslancev.
Preoblikovanje ministrstev pa lahko za daljši čas zadrži, če bo prišlo do zbiranja podpisov volilk in volilcev za naknadni zakonodajni referendum. Na vprašanje N1, ali se bo SDS zavzela za tak referendum, je poslanec največje opozicijske stranke Branko Grims pred dnevi odgovoril: “Pustimo se presenetiti.” Vendar pa naknadnega zakonodajnega referenduma ne morejo več zahtevati poslanci, temveč zgolj 40.000 volilcev. Zato akcijo zbiranja podpisov volilcev za zakonodajni referendum o zakonu o vladi že napoveduje aktivist Vili Kovačič, čigar pogledi se praviloma ujemajo s stališči SDS.
Pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma lahko v sedmih dneh po sprejemu zakona da vsak volivec, podprta pa mora biti s podpisi najmanj dva tisoč petsto volivcev. Predsednik državnega zbora nato določi 35-dnevni rok za zbiranje (40.000) podpisov volivcev za zahtevo za razpis referenduma. Če zbiranje podpisov v celoti ali deloma pade v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik državnega zbora določi rok, ki začne teči 1. septembra. Prav to pa se bo zgodilo v primeru, če bo vložena pobuda za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o vladi.
Vili Kovačič se očitno zaveda, da brez podpore političnih strank 40.000 podpisov volilcev nikakor ne bo uspel zbrati. Zato bo, kot nam je dejal, poskušal k zbiranju podpisov pritegniti SLS, SDS, koalicijo Za otroke gre in tudi “druge stranke, ki imajo ljudi, ki znajo samostojno misliti in niso vojaki svojih šefov”. Vendar pa ima Kovačič širše ambicije. Namerava namreč zbirati tudi podpise za zakonodajni referendum o zakonu o RTV, ki je že vložen v parlamentarno proceduro, in o zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki ga vladajoči šele napovedujejo. Po njegovih načrtih naj bi trojni referendum potekal na dan predsedniških volitev. “Zgodovina je učiteljica življenja. Leta 2011 smo že imeli trojni referendum,” poudarja Vili Kovačič. Spomnimo, da so tedaj volilci na isti dan glasovali o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje