Kako bo po novem javni sektor privlačnejši?

Foto: Bor Slana/Bobo

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so danes podpisali izjavo o usklajenosti, ki določa novo plačno lestvico. Omogočena bodo hitrejša napredovanja za mlade, plače se bodo usklajevale z inflacijo, nekoliko višji bo tudi regres. Kakšne spremembe si lahko obetajo zaposleni v javnem sektorju? Koliko višje plače bodo predvidoma imeli učitelji, medicinske sestre, policisti, zaposleni na upravnih enotah ...?

Vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali izjavo o stopnji usklajenosti predloga novega plačnega zakona. Ta določa pravila na področju plač od 1. januarja 2025. To sicer še ni zadnji korak v pogajanjih. Dogovoriti se morajo še o končni uvrstitvi poklicev v razrede in skleniti kolektivne pogodbe.

Kakšne spremembe si predvidoma lahko obeta okrog 190.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Nihče pod minimalno plačo:

Trenutno okrog 30.000 javnih uslužbencev prejema plačo, ki je nižja ali na ravni minimalne plače. Ker zakon o minimalni plači določa, da se ta vsako leto uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin (lani je bila ta na primer 4,2-odstotna), se je minimalna plača v zadnjih letih višala, ostale plače v javnem sektorju pa ne. Tako trenutno zaposleni vse do 26. plačnega razreda prejemajo minimalno plačo.

Po novem bo trenutna minimalna plača določena kot osnovna plača za tiste javne uslužbence, ki bodo uvrščeni v prvi plačni razred od skupno 67. razredov.

Tudi nekateri dodatki se obračunavajo od osnovne plače, ne od minimalne, kar pomeni je bila višina teh dodatkov za delavca pod minimalno plačo doslej nižja, kot bi bila, če bi imel osnovno plačo enako minimalni. Po novem bodo ti dodatki, tako kot plače najslabše plačanih, višji.

Nova plačna lestvica:

Predlog določa novo plačno lestvico, ki ima 67 razredov. Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini 1.253,90 evra bruto (kolikor je trenutna minimalna plača in znese okrog 900 evrov neto), v najvišjem, 67. razredu, pa v višini 8.821,04 evra bruto. V obstoječem sistemu je najvišji 66. plačni razred vreden 6.087,86 evra bruto.

Predvideno razmerje med plačo v 1. razredu in v 67. razredom bo ena proti sedem. Ob uveljavitvi sistema plač v javnem sektorju je bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo ena proti deset, sčasoma pa je ta razlika padla na ena proti štiri. Razlika med posameznimi plačnimi razredi bo namesto sedanjih štirih tri odstotke.

Postopno zvišanje plač:

Plače se bodo postopoma dvigovale tako, da bodo višjih plač najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci. Dvig bo razdeljen na šest obrokov, prvi je predviden s 1. januarjem 2025, zadnji s 1. januarjem 2028.

V prvih treh obrokih bodo izplačali po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko. Toda ker so hkrati določili nominalno najnižjo višino izplačila ob posameznem obroku, bodo nekateri javni uslužbenci povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov.

Ob prvem obroku bodo javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oziroma celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov. Za tretji, četrti in peti obrok pa so predvideni zneski 70, 50 in sto evrov – to velja za tiste, ki ne bodo že prej dosegli končne višine.

Nekaj primerov zvišanja plač za določene poklice je v spodnji tabeli. Pri tem opozarjamo, da pogajanja, na katerih se pogovarjajo o konkretnih uvrstitvah posameznih delovnih mest, še niso zaključena. Spremembe bodo zagotovo uveljavljene šele, ko bodo podpisane kolektivne pogodbe.

Usklajevanje z inflacijo:

Prvič bo v sistemu plač v javnem sektorju določeno usklajevanje z inflacijo. Prehodno obdobje je določeno do leta 2029, do takrat bodo javni uslužbenci že prejeli vsa predvidena zvišanja plač. Od leta 2029 se bodo vsako leto 1. aprila plače povišale za 80 odstotkov inflacije, razen če se bodo vlada in sindikati dogovorili drugače. To pomeni, da se bo vsem javnim uslužbencem od leta 2029 naprej plača vsako leto zvišala (razen če ne bo inflacije). Kot so pojasnili pristojni, 100-odstotne uskladitve z inflacijo ne more biti, saj bi tako višanje plač samo po sebi generiralo inflacijo.

Dogovor ne določa, da je prvi plačni razred enak minimalni plači, ampak da prvi razred znaša toliko, kot je trenutna minimalna plača, torej 1.253,90 evra bruto. To pomeni, da bodo uvrščeni v najnižje razrede sčasoma padli pod minimalno plačo, ki se iz leta v leto zvišuje. Zato so sklenili dogovor, da bodo tisti zaposleni, ki bi prejemali manj kot minimalno plačo, hitreje napredovali v višji razred, ki je nad minimalno plačo. Vsaka štiri leta pa morajo vlada in sindikati pregledati, do katerega razreda se je zvišala minimalna plača in se uskladiti o spremembah.

Napredovanje:

Dodatki, ki jih prejemajo javni uslužbenci, bodo predvidoma ostali enaki kot doslej, bo pa drugačno napredovanje. Z novim sistemom želijo v javni sektor privabiti mlajše kadre in poskrbeti, da bodo ti v javnem sektorju tudi ostali. Po zdajšnjem sistemu so namreč začetniki večinoma slabo plačani in počasi napredujejo, vmes pa marsikoga premami bolje plačana služba v gospodarstvu.

Zato bodo po novem začetniki napredovali hitreje. V prvem desetletju zaposlitve v javnem sektorju bodo vsaki dve leti dobili po en plačni razred, v drugem desetletju vsaka tri leta in v tretjem desetletju vsaka štiri leta po en plačni razred. Skupno bo tako mogoče napredovati za deset razredov.

Zdravniki, medicinske sestre — Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Ukinja se sistem “vsi odlični”:

V novem sistemu ne bo več vsakoletnega ocenjevanja, kjer je večina zaposlenih, ponekod celo več kot 80 odstotkov, dobila oceno odlično. Na podlagi teh ocen so sčasoma javni uslužbenci pridobivali razrede in višjo plačo, na tri leta so lahko pridobili en ali dva razreda. Novi sistem bo uveljavil možnost pospešenega ali zadržanega napredovanja v primeru nad- ali podpovprečnih rezultatov zaposlenega. Pospešeno pomeni, da bi uslužbenec dosegel višji razred v dveh letih, zadržano pa, da bi napredoval eno leto pozneje. Pospešeno bo lahko napredovalo le do 10 odstotkov zaposlenih pri posameznem delodajalcu.

Za nagrajevanje (variabilni del plače) bo po novem lahko delodajalec porabil tri odstotke mase plač, kar je več kot doslej. Kriteriji za vrednotenje uspešnosti zaposlenih bodo določeni v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Pogoji za izplačilo delovne uspešnosti bodo po novem administrativno preprostejši.

Regres:

Trenutno dobijo javni uslužbenci regres v višini minimalne plače. Regres za letni dopust bo prihodnje leto za pet odstotkov, v letu 2026 pa za deset odstotkov višji od minimalne plače. V obeh letih pa bo izplačan v marcu pri februarski plači, tako kot že letos, in ne šele junija, z majsko plačo.