
Vlada je na terenski seji ob obisku koroške regije potrdila program financiranja razvojnih spodbud za občine, prizadete v ujmi leta 2023. Kot je povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, je program skupaj vreden 135 milijonov evrov, v njem je pet projektov predvidenih na Koroškem. Predstavniki vlade so medtem izrazili zadovoljstvo s potekom del in celovito obnovo.
Vlada je ob obisku koroške regije potrdila program financiranja razvojnih spodbud za občine, prizadete v ujmi leta 2023. Program razvojnih spodbud na področju gospodarskega, okoljskega, družbenega in kulturnega razvoja ter razvoja človeških virov, ki je oblikovan na podlagi zakona o obnovi, razvoju in financiranju po poplavah in plazovih leta 2023, po besedah Aleksandra Jevšeka vsebuje osem projektov oz. ukrepov.
Med temi so trije takšni, za katere bodo izvedli javni razpis, za sredstva pa bo lahko kandidiralo vseh 171 občin, ki so upravičene do sredstev za obnovo po katastrofalni ujmi poleti 2023.
Za sofinanciranje investicij v vrtce in osnovno šolstvo so namenili 40 milijonov evrov, javni razpis ureditve javne turistične infrastrukture bo vreden deset milijonov evrov, razpis ureditve javne infrastrukture poslovnih con za krepitev odpornosti na naravne nesreče pa je ovrednoten na 20 milijonov evrov.
Sredstva za pet projektov pa je vlada na podlagi sprememb omenjenega zakona dodelila neposredno, torej brez javnega razpisa, vsi pa so povezani s koroško regijo.
Za gradnjo novega objekta Splošne bolnišnice Slovenj Gradec so tako potrdili 27,8 milijona evrov, za prizidek k enoti koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu 6,8 milijona, za gradnjo Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem šest milijonov, za gradnjo regijskega varstveno delovnega centra ter ureditev bivalne enote 4,85 milijona, za izgradnjo novega doma za starejše občane v Mislinji pa 19,5 milijona evrov.

"Rok za dokončanje teh projektov je do konca leta 2028," je dejal minister, na vprašanje, ali bodo neposrednih sredstev deležne tudi občine v drugih regijah, pa je pojasnil, da so danes odločitve o tem sprejeli zgolj za koroško regijo. Zakonske možnosti za to, da denar iz sklada za obnovo dodelijo tudi drugim regijam, pa obstajajo.
Marta Kos: "Tako celovite obnove, kot je zdaj, še ni bilo"
Predstavniki vlade so medtem med obiskom na Koroškem skupaj z evropsko komisarko za širitev Marto Kos izrazili so zadovoljstvo s potekom del in celovito obnovo, komisarka Kos pa je poudarila evropsko solidarnost.
"Zagotovili smo, da so vsi, ki so izgubili domove in so se odločili za odškodnine, te dobili izplačane, in da se infrastruktura ni samo sanirala prvih šest mesecev in odpravljalo posledice, ampak da se danes gradi popolnoma nova infrastruktura, ki bo odporna ne samo na vode, ki smo jim bili priča pred dvema letoma in pol, ampak ki bo odporna na vse izzive prihodnosti," je glede obnove po poplavah v izjavi na Ravnah na Koroškem dejal premier Robert Golob.

Komisarka za širitev Kos, ki je premierja spremljala ob ogledu del, je poudarila evropsko solidarnost. "Ko so bile tukaj, v mojih krajih na Koroškem, poplave, je EU takoj priskočila na pomoč," je dejala v izjavi. Spomnila je, da so ji ob lanskem obisku Koroške župani dejali, da se Koroška ne le obnavlja, ampak se gradi tudi na novo. "Tako celovite obnove, kot je zdaj, še ni bilo," je dejala. Ne obnavlja se namreč samo infrastruktura, na Ravnah se med drugim v okviru sanacijskih projektov gradi tudi nov kulturni center.
Zadovoljstvo nad doslej opravljenim v popoplavni obnovi je izrazil minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki si je ogledal potek del v Dravogradu in na Ravnah na Koroškem. Dejal je, da za področje urejanja vodotokov po ujmi in deloma za občine država namenili že 320 milijonov evrov iz različnih virov. Po opravljenih interventnih delih, ki so jih zaključili junija 2024, pa se nadaljujejo ureditve vodotokov, ki bodo trajnostne in odporne na podnebne spremembe. Hkrati je država po ujmi povečala tudi sredstva za redno vzdrževanje vodotokov po državi, je dodal.
Ni pa Novak zadovoljen s tem, da se vodarji in drugi še niso dogovorili z lastniki gozdov, da bi hitreje počistili padla drevesa, ker predstavljajo nevarnost ob morebitnih nalivih, je dejal. Glede Nužijevega plazu pred Mežico pa je minister danes povedal, da je trenutno pod nadzorom.

Za ukrepe, sanacijo in vzdrževanje v porečju Meže z Mislinjo je država v dveh letih namenila več kot 37 milijonov evrov, še 21 milijonov bo letos. Skupaj s porečjem Zgornje Drave s pritoki pa v treh letih več kot 69 milijonov evrov.
Minister Novak se je v nadaljevanju terenskega obiska udeležil še slovesnega odprtja mostu Orešnik v občini Mežica, ki je doslej prejela več kot 13 milijonov evrov sredstev za projekte obnove po poplavah. Eden od njih je tudi most za motorni promet, pešce in kolesarje Orešnik. Pogodba v vrednosti več kot 900.000 evrov je bila realizirana v celoti in v skladu z načrti, so navedli na ministrstvu za naravne vire in prostor. Na Poljani pri Prevaljah pa si je ogledal tudi potek del na zadrževalniku visokih voda.
Po poplavah avgusta 2023 so koroške občine za odpravo posledic naravnih nesreč prejele 162 milijonov evrov iz predplačil in rednih programov, iz katerih je bilo financiranih 141 projektov. Za letos je za koroške občine odprtih še več kot 76 projektov v skupni višini skoraj 100 milijonov evrov, kažejo podatki ministrstva za naravne vire in prostor.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje