Menu Item
Manj kot štiri mesece pred koncem leta je vlada po napovedih sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna ter ga poslala v potrditev v DZ. Z njim se bo poraba proračunskih porabnikov povečala za 600 milijonov evrov na rekordnih 14,6 milijarde evrov, precej višji od zdaj načrtovanih naj bi bili tudi prihodki.
Vlada je potrdila predlog rebalansa proračuna za letošnje leto. Za rebalans se je vlada, tako minister za finance Klemen Boštjančič, odločila, saj je bil proračun neuravnotežen, uravnotežiti pa se ga ne bi dalo z drugimi ukrepi.
“Na to, da je proračun postal neuravnotežen, so vplivali predvsem protikoronski in drugi ukrepi, ki sta jih že prejšnja vlada in državni zbor sprejela po potrditvi sprememb letošnjega proračuna lani jeseni. Gre za več kot milijardo evrov dodatnih obveznosti in znižanih virov, pri čemer je bilo v proračunu za nepredvidene namene rezerviranih približno 330 milijonov evrov,” je povedal Boštjančič, pri čemer je dodal, da računi iz protikoronskih ukrepov še danes prihajajo.
“Z rebalansom se odzivamo tudi nepredvidljive gospodarske in javnofinančne razmere, ki so posledica vojne v Ukrajini. Živimo v času izjemne energetske krize in zelo veliko negotovosti,” je še dejal minister, ki je bil prav tako kritičen do prejšnje vlade, češ da se je rebalansu izognila.
Rebalans po ministrovih besedah vključuje ukrepe za blažitev posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, ki jih je vlada že sprejela in jih še načrtuje. Vsebina in ukrepi so v rebalansu podrobno opisani – obrazložitev je na 40 straneh –, zaradi česar, tako Boštjančič, vladi ne gre očitati netransparentnega delovanja. Nekateri resorji bodo tako prejeli več sredstev, tisti, ki pa ocenjujejo, da načrtovanih sredstev ne bodo mogli porabiti, pa manj.
Vlada želi po Boštjančičevih navedbah ohraniti tudi razvojno naravnanost proračuna in razmeroma visoko raven investicij. Te bodo financirane iz sklada za okrevanje in odpornost, v okviru katerega Sloveniji do konca 2026 pripada 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil, obenem pa lahko v tem in prihodnjem letu porabi še približno milijardo evrov kohezijskih sredstev iz obdobja 2014-2020.
Zato je vlada oblikovala dovolj visoko mejo odhodkov, da lahko država, občine, podjetja in drugi upravičenci ta denar uspešno počrpajo. Zgornja meja proračunskih odhodkov je tako določena pri 14,60 milijarde evrov, kar je najvišja predvidena proračunska poraba v času samostojne Slovenije in okoli 600 milijonov evrov več od sprejetega proračuna. Minister je ob tem pripomnil, da morda na koncu poraba ne bo tako visoka.
Prihodki so medtem predvideni v višini 12,54 milijarde evrov evrov, kar je približno milijardo evrov evrov več kot v veljavnem proračunu. Prihodki so tako precej višji od pričakovanj, pri čemer je minister opozoril, da je to v pomembni meri zaradi visoke inflacije in da se bo v nadaljevanju leta ta učinek ob predvidenem ohlajanju gospodarske dejavnosti umirjal.
Proračunski primanjkljaj je tako načrtovan v višini nekaj več kot dve milijardi evrov.
Kaj pa spremembe proračuna za leti 2023 in 2024?
Minister sicer ni želel podrobneje govoriti o pripravi predloga sprememb proračuna za 2023 in proračuna za 2024. Po njegovih besedah poteka intenzivna in naporna zadnja faza pogovorov in usklajevanj s proračunskimi uporabniki. Boštjančič računa, da bodo dokumenti prihodnji teden usklajeni na ravni vlade, nato sledi usklajevanje na ravni koalicije. V DZ bodo vloženi do konca septembra, je zagotovil.
Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2022 in 2023, ki bo omogočila nemoteno izvrševanje letošnjega proračuna. Predlagana novela po navedbah ministrstva vključuje manjše spremembe. Med drugim spreminja obseg dopustne zadolžitve države za letošnje leto ter povečuje obseg poroštev za domače pravne in fizične osebe oz. posredne uporabnike proračuna in nefinančne družbe v pretežni lasti države, ki proizvajajo električno energijo in jo prodajajo preko borz, ter podjetjem, ki dobavljajo v Sloveniji zemeljski plin, so navedli.
Vlada je določila tudi besedilo sprememb odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 v delu, ki se nanaša na leto 2022. Zgornja meja izdatkov sektorja država se bo povečala na 27,38 milijarde evrov, primanjkljaj pa se bo znižal na 3,9 odstotka BDP. Najvišji obseg izdatkov lokalnih enot sektorja država se bo povečal na 2,80 milijarde evrov, zgornja meja izdatkov zdravstvene blagajne se bo povečala na 4,1 milijarde evrov, pokojninske blagajne pa na 6,74 milijarde evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!