Vlada glede evropskih delegiranih tožilcev ne popušča

Borut Živulovič /BOBO

Vlada upravnemu sodišču predlaga, naj zavrže tožbo, ki sta jo zaradi razveljavitve izbire evropskih delegiranih tožilcev vložila premierju Janši neljuba kandidata Tanja Frank Eler in Matej Oštir. Po njenih navedbah sklep, ki ga izpodbijata tožnika, ni upravni akt. "Gre za obupan poskus vlade, da bi dosegla ponovitev izbirnega postopka iz procesnega razloga, češ da tožba sploh ni dopustna," pravi bivši pravosodni minister Aleš Zalar.

Vlada je včeraj sprejela odgovor na tožbo, ki sta jo zaradi sporne razveljavitve postopka izbire evropskih delegiranih tožilcev vložila Tanja Frank Eler in Matej Oštir. Po naših informacijah sicer o tej točki na korespondenčni seji ni glasoval nihče od članov vlade, kar pomeni, da je bil odgovor na tožbo sprejet soglasno.

Ministrski zbor upravnemu sodišču predlaga, da tožbo zavrže. Kot osrednji razlog navaja, da akt, ki ga izpodbijata tožnika, ni upravni akt. Po navedbah vlade je namreč za upravni akt bistveno, “da mora z njim organ odločiti vsaj o pravni koristi posameznika in poseči v njegov pravni položaj”. Sklep, ki ga je pred dobrim mesecem dni sprejela vlada, pa se po navedbah v odgovoru ni nanašal na tožnika, temveč na ministrstvo za pravosodje, ki mu je vlada “naložila obveznost, da v Uradnem listu objavi nov poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev”.

Vlada: Pravno veljavni predlog sploh ni obstajal

Vlada izpostavlja, da je bila njena odločitev o neseznanitvi s predlogom za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev logična posledica njene ugotovitve, “da pravno veljavni predlog državnotožilskega sveta, o katerem bi se bilo sploh mogoče seznaniti, ne obstaja”. Vztraja namreč, da se je javni poziv k vložitvi kandidatur štel kot neuspešen, ker državnotožilski svet na podlagi prejetih kandidatur ni oblikoval liste treh kandidatov za posamezno mesto delegiranega tožilca.

“Tožnika celotno svojo obrazložitev gradita na zmotni predpostavki, da sta že zgolj na podlagi izbire, ki jo je opravil državnotožilski svet, pridobila upravičeno pričakovanje, da bosta imenovana za evropska delegirana tožilca. Tako razumevanje kaže na popolno nepoznavanje postopka izbire evropskih delegiranih tožilcev, ki popolnoma izvotli vlogo drugih organov v postopku imenovanja, in sicer ministrstva za pravosodje, vlade, evropske glavne tožilke in kolegija evropskih tožilcev,” lahko preberemo v odgovoru na tožbo. Kot neutemeljeno je torej izpostavljeno zatrjevanje tožnikov, da je vlada odločila zunaj svoje pristojnosti.

Aleš Zalar: Neprepričljiva obrazložitev vlade

Bivši pravosodni minister Aleš Zalar se z navedbami vlade, da njen sklep o neseznanitvi s predlogom državnotožilskega sveta ni upravni akt, ki bi ga tožnika lahko izpodbijala, ne strinja. Izpostavlja določilo zakona o upravnem sporu, po katerem sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Ob tem dodaja, da je dokončni upravni akt tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja.

Da pomeni sklep vlade, ki ga izpodbijata Tanja Frank Eler in Matej Oštir, zaključek odločanja o zadevi, po Zalarjevih besedah izhaja tudi iz sklepa samega, naj se izvede nov postopek izbire evropskih delegiranih tožilcev. “Zato je to dokončni upravni akt. Izdala ga je vlada kot avtoritativni, oblastni akt. Zoper ta akt tudi ni na voljo nobenega drugega pravnega sredstva,” poudarja bivši pravosodni minister.

Po njegovih navedbah gre torej za obupan poskus vlade, da bi dosegla ponovitev izbirnega postopka iz procesnega razloga, češ da tožba sploh ni dopustna. “Obrazložitev vlade je v tem delu povsem neprepričljiva,” ocenjuje Zalar.

Upravno sodišče se lahko obrne na sodišče EU

Vladno vztrajanje, da bi moral državnotožilski svet predlagati trikrat toliko kandidatov, kot je prostih mest za evropske delegirane tožilce, bivši pravosodni minister označuje za nesmiselno razlago, ki je v nasprotju z ustavo. Vlada namreč nacionalnemu zakonu daje primat nad supranacaionalnim predpisom, to je uredbo Sveta EU, ki jasno predpisuje, da se predloži toliko kandidatov, kolikor ima država mest za evropske delegirane tožilce.

Kot so poročali mediji, goji premier Janša do kandidatov, ki jih je za evropska delegirana tožilca izbral državnotožilski svet, konkretne zamere. Pri Mateju Oštirju ga je vznemirilo, da je zavrgel ovadbo proti Pop TV, pri Tanji Frank Eler pa njeno sodelovanje pri pripravi tožbe zoper Janšo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.

“Upravno sodišče ne bi smelo imeti težav pri pravilni razlagi in neposredni uporabi prava EU. V kolikor bo sodišče v dvomu glede pravilne uporabe prava EU, pa je postopek odločanja dolžno prekiniti in zahtevati odločitev sodišča EU o tem vprašanju,” še izpostavlja Zalar.

Vlada za zastopanje pooblastila državno odvetništvo

Kako komentira vladni odgovor na tožbo Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja, smo vprašali tudi državnotožilski svet. Odgovorili so nam, da z vsebino odgovora niso seznanjeni in da je tudi ne nameravajo komentirati. Ob tem so dodali, da so njihovi argumenti razvidni iz pobude, objavljene na njihovi spletni strani. Spomnimo, da je državnotožilski svet v tej pobudi ugotovil, da je vlada z razveljavitvijo postopka izbire evropskih delegiranih tožilcev kršila zakon v škodo javnega interesa in državnemu odvetništvu predlagal, da kot zastopnik javnega interesa v najkrajšem možnem času na upravno sodišče vloži ustrezno tožbo.

A se državno odvetništvo za to ni odločilo. Kot razlog je navedlo, da je upravni spor namenjen predvsem pravnemu varstvu posameznikov, državno odvetništvo pa je v prvi vrsti zastopnik države. Tako bo državno odvetništvo očitno pred upravnim sodiščem zastopalo vlado, saj ga je ta na včerajšnji korespondenčni seji pooblastila za zastopanje.

Ministrski zbor upravnemu sodišču tudi predlaga, naj zavrne predlog Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja za izdajo začasne odredbe, s katero naj vladi do pravnomočnega zaključka upravnega spora prepove objavo poziva k vložitvi kandidature za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev. O predlogu za izdajo začasne odredbe naj bi sicer sodišče danes že odločilo, vendar vsebine po naših informacijah do vročitve odločitve strankam v postopku ne želi razkriti.