Vlada in sindikati podpisali dogovor: plače v javnem sektorju bodo višje

Vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. Dogovor zaposlenim v javnem sektorju prinaša dvig plač, višje nadomestilo za malico, za tiste na delovnih mestih do vključno 50. plačnega razreda pa še poračun regresa za letni dopust. Vlada je pozno popoldan na dopisni seji sprejela noveli zakonov o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter o sistemu plač v javnem sektorju.

V skladu z dogovorom se namreč s 1. oktobrom vrednost plačnih razredov zvišuje za 4,5 odstotka. Ta dvig bodo zaposleni v javnem sektorju prvič občutili ob izplačilu oktobrskih plač v novembru. Večini v javnem sektorju se bodo nato plače dvignile še enkrat, in to s 1. aprilom prihodnje leto, takrat za en plačni razred, kar pomeni približno štiriodstoten dvig.

Dogovor določa tudi višje nadomestilo za prehrano, in sicer se bo iz sedanjih 4,94 evra povišal na 6,15 evra na dan. Prav tako bodo javni uslužbenci, ki jim je bil sicer letošnji regres za letni dopust že izplačan, dobili še poračun do višjega regresa, ki je določen glede na plačni razred zaposlenega, pri čemer bodo tisti nižje na plačni lestvici dobili več.

Finančni učinek dogovora vladna stran ocenjuje na 611 milijonov evrov.

Hkrati z dogovorom so danes podpisovali tudi anekse h kolektivnim pogodbam, ob krovni kolektivni pogodbi za javni sektor še h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Z njimi bodo namreč deloma realizirali vsebine iz dogovora. Za tiste dele javnega sektorja, kjer se delovna mesta v plačne razrede uvrščajo z uredbo, in ne kolektivno pogodbo, kot denimo za javne agencije, sklade, zavode, vojsko, pa so potrebne ustrezne spremembe uredb.

Dogovor podpisalo 28 od 46 sindikatov javnega sektorja

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik je po podpisu dejala, da so se dogovorili tudi, da takoj po podpisu tega dogovora in aneksov h kolektivnim pogodbam začnejo s pogajanji o sistemskih spremembah plačnega sistema in najpozneje do 30. junija predlagajo nek nov dogovor o prihodnosti plačnega sistema v javnem sektorju “in kako ponovno ovrednotiti delo tudi v odnosu do minimalne plače”.

“Dogovor vsebuje klavzulo, če smem temu tako reči, ki zavezuje tako vlado kot sindikalne strani, da se prioritetno lotimo prav vprašanja zaposlenih, ki so danes pod minimalno plačo oziroma okoli minimalne plače,” je navedla. Po njenih besedah vlada torej ni pozabila najšibkejših. “Vlada se je odzvala na zaostrene razmere, ki so prisotne v družbi in to prepoznala tudi skozi ta dogovor, kjer smo naslovili tako draginjo, inflacijo in naslovili tudi najšibkejše v javnem sektorju,” je še navedla ministrica.

Dogovor je danes podpisalo 28 od 46 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, nekaj pa jih je še napovedalo podpis.

Štrukelj: Število podpisnikov kaže, da je vsebina sprejemljiva za večino sindikatov

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ugotavljal, da število podpisnikov na nek način sporoča, da je vsebina dogovora sprejemljiva za večino sindikatov. Je pa obenem opozoril na predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ostaja s sindikati deloma neusklajen. Odpira namreč t. i. plačni strop, s čimer bo javnim uslužbenkam in uslužbencem omogočil, da napredujejo višje od 57. plačnega razreda. Vendar pa hkrati niso rešili tudi vprašanja kompresije v spodnjem delu plačne lestvice, kjer se vedno več delovnih mest s srednjo, tudi višjo stopnjo izobrazbe z odgovornimi in zahtevnimi nalogami “utaplja v minimalni plači”.

“Tu nas čaka zahtevnejši del naloge in pravi preizkus tako za sindikate kot za vlado, ali bomo uspeli rešiti to ključno vprašanje plačnega sistema,” je menil Štrukelj. Reševanja tega problema po njegovih besedah ni več mogoče odlagati, saj je vsako leto, ko ga odložijo, problem večji in težje rešljiv.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek je pojasnil, da so bila pričakovanja sindikatov ob začetku pogajanj izjemno velika, saj se vrsto let na področju plač ni dogajalo tako rekoč nič. Želeli so se spopasti s tremi ključnimi izzivi: usklajevanjem vrednosti plačnih razredov, odpravo nesorazmerij pri vrednotenju delovnih mest in uravnilovko v spodnji tretjini plačne lestvice.

V javnem sektorju predviden dvig plač, višje nadomestilo za malico in poračun regresa

Finančni učinek dogovora, ki ga je vlada danes podpisala s sindikati javnega sektorja, je ocenjen na 611 milijonov evrov. Določa dvig plač, višje nadomestilo za malico in poračun regresa za letni dopust. Predvideva tudi realizacijo preteklih sporazumov ter pogajanja o sistemskih spremembah in plačnih nesorazmerjih.

V skladu z dogovorom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 se s 1. oktobrom vrednost plačnih razredov zviša za 4,5 odstotka. Ta dvig bodo zaposleni v javnem sektorju prvič občutili ob izplačilu oktobrskih plač v novembru.

Večini v javnem sektorju se bodo nato plače dvignile še enkrat s 1. aprilom prihodnje leto, tokrat za en plačni razred, kar pomeni približno štiriodstoten dvig. Iz tega povišanja bodo izvzeti zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povečale z dogovorom novembra lani.

Dogovor določa tudi višjo višina regresa za prehrano, in sicer se bo iz sedanjih 4,94 evra povišal na 6,15 evra na dan. Višje nadomestilo za malico je predvideno s 1. septembrom, kar pomeni, da bodo zaposleni v javnem sektorju dobili tudi poračun za nazaj.

Prav tako bodo javni uslužbenci, ki jim je bil sicer letošnji regres za letni dopust že izplačan, dobili še poračun do višjega regresa, ki je določen glede na plačni razred zaposlenega, pri čemer bodo tisti nižje na plačni lestvici dobili več.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.