Menu Item
Vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali izjavo o stopnji usklajenosti predloga novega plačnega zakona, s katerim bi določili temeljna pravila na področju plač od 1. januarja 2025. Pogajalcem vlade in sindikatov je zakon uspelo uskladiti z izjemo enega člena. K podpisu izjave je danes pristopila večina reprezentativnih sindikatov.
V imenu vlade sta izjavo o usklajenosti zakona podpisala minister za finance Klemen Boštjančič, ki je tudi glavni pogajalec na vladni strani, in minister za javno upravo Franc Props. Ministra in vodji sindikalni pogajalskih skupin so ob tem podpisali še postopkovnik o nadaljnjih aktivnostih, ki so potrebne za uveljavitev prenove plačnega sistema in predvidene odprave plačnih nesorazmerij, torej povišanj plač, ki bodo realizirana postopno do leta 2028.
Tako na vladni kot sindikalni strani so po podpisu izrazili zadovoljstvo in izpostavili, da je bilo opravljenega veliko dela. Poudarili pa so, da jih nekaj dela še čaka v prihodnjih tednih. Boštjančič je ob tem dejal, da glede na to, da so strli “ta najtrši oreh”, verjame, da se bodo uspeli dogovoriti tudi naprej.
Predvideli so namreč, da bodo tako kolektivno pogodbo za javni sektor in kolektivne pogodbe dejavnosti ter poklicev kot tudi končni, krovni dogovor parafirali najpozneje do 23. oktobra, podpisali pa do 8. novembra.
Po Boštjančičevih besedah gre nesporno za največjo prenovo sistema plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. Prehod na novo plačno lestvico bo postopen, začne se 1. januarja 2025, zaključi pa 1. januarja 2028. Višjih plač bodo najprej deležni najslabše plačani uslužbenci, nihče pa ne bo več imel plače, nižje od minimalne, je pojasnil minister.
Tudi minister Props je izpostavil intenzivno delo pogajalskih skupin. “Cilj je, da na koncu dobimo sistem, ki bo zagotavljal, da bomo imeli usposobljene in zadovoljne zaposlene ter da bodo državljani in podjetja dobili storitve na ustreznem nivoju,” je rekel.
Štrukelj: V resnici ni prišlo do odprave plačnih nesorazmerij
Omenjene izboljšave sta izpostavila tudi vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek. Štrukelj je sicer izpostavil, da še niso na cilju, saj bo odločilen prihodnji mesec, da pa so postavljeni temelji za dosego končnega cilja. “Verjetno nihče ni posebej navdušen, je pa to zelo pomemben korak,” je dejal.
Med dobrimi stvarmi je izpostavil, da plač pod minimalno ne bo več, da bodo plače najslabše plačanih v prihodnjih dveh letih doživele občutno izboljšanje in vzpostavitev orodja, ki bo skrbel, da plače ne bodo več v prihodnje ne bodo več tako razvrednotene in prepuščene inflaciji. Med slabostmi pa je Štrukelj izpostavil, da v resnici ni prišlo do odprave plačnih nesorazmerij, ampak do splošnega zvišanja plač. Drugi problem vidi v tem, da so v nov plačni sistem preneseni nekateri sistemski problemi.
Po Počivavškovih besedah veliko število podpisnikov na sindikalni strani potrjuje, da so uspeli zelo raznolike interese različnih delov javnega sektorja spraviti na isti imenovalec. “S to spremembo se naslavlja veliko anomalij, ki so se v preteklosti izkazale kot problematične,” je rekel.
Poslanci koalicije so po Počivavškovih besedah zagotovili, da bodo spoštovali splošni dogovor in v rešitve ne bodo posegali.
Po prvem štetju manjka 12 podpisov. Je pa mogoče pričakovati, da bo kak sindikat izjavo podpisal še v prihodnjih dneh. V pogajanjih sicer ni sodeloval zdravniški sindikat Fides. Boštjančič je spomnil, da vlada ne pristaja na njihovo zahtevo po izločitvi iz sistema. Dodal je, da se vlada pogovarja s sindikatom, saj Fides še stavka. “Znotraj tega odpiramo določene teme, vendar vprašanje plač v zelo omejenem obsegu,” je rekel.
Mesec: Uresničen eden ključnih ciljev Levice
Zadovoljstvo ob podpisu izjave so izrazili tudi ministri Levice. “Močno pričakovana uskladitev zakona o plačah v javnem sektorju je eden največjih uspehov v tem mandatu,” je v sporočilu za javnost poudarila koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko. Anomalije plačnega sistema, ki so se nabirale v zadnjih letih, bodo odpravljene, je dodala.
Minister za delo Luka Mesec je pred podpisom izjave povedal, da je to velik dan, saj po 15 letih prenavljamo sistem plač v javnem sektorju. “Posebej sem vesel, da je uresničen eden ključnih ciljev Levice v tem mandata. To je, da nobena plača ne sme biti pod minimalno plačo,” je rekel. Kot minister za delo posebej pozdravlja rešitev, po kateri prihodnje leto nobena plača v javnem sektorju ne bo pod minimalno. “Za to si prizadevamo tudi v zasebnem sektorju,” je rekel. Izboljšanje plač je nujno, če hočemo, da javni sektor ustane konkurenčen, je rekel Mesec.
Danes podpisana izjava bo po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca odločilna predvsem za zaposlene v socialnovarstvenih ustanovah. Ob tem je dodal, da je zvišanje plač nujno tudi zaradi kadrovske stiske v zavodih, ki jo lahko ustrezno naslavljajo le z izboljševanjem pogojev dela, med katere na prvo mesto sodi ustrezno plačilo.
Kakšne rešitve prinaša predlog novega plačnega zakona?
Predlog novega plačnega zakona, o katerem so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja, podpisali izjavo o usklajenosti, določa novo plačno lestvico. Razlika med plačnimi razredi bo namesto sedanjih štirih tri odstotke. Predvideno razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom pa je ena proti sedem.
Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini 1.253,90 evra bruto, v najvišjem, 67., pa v višini 8.821,04 evra bruto. V obstoječem sistemu je najvišji 66. plačni razred vreden 6.087,86 evra bruto. Del zaposlenih pa dobiva plače, nižje od minimalnih.
Zvišanja plač bodo različna. Funkcionarske plače niso bile predmet usklajevanja z reprezentativni sindikati javnega sektorja. Za ostale stebrna pogajanja, na kateri se pogovarjajo o konkretnih uvrstitvah posameznih delovnih mest, pa še niso zaključena. So se pa vlada in sindikati dogovorili o postopni uveljavitvi povišanja plač. Dogovorjen dvig bi razdelili na šest obrokov, prvi je predviden s 1. januarjem 2025, zadnji s 1. januarjem 2028.
Načeloma naj bi v prvih treh obrokih izplačali po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko. A ker bi obenem nominalno določili najnižjo višino izplačila ob posameznem obroku, bi javni uslužbenci, odvisno od dviga njihove plače, povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov.
Ob prvem obroku bi tako javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oz. celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov oz., če preostanek razlike znaša manj, se ta izplača v celoti. Za tretji, četrti in peti obrok pa so predvideni zneski 70, 50 in sto evrov, seveda za tiste, ki do takrat že ne bodo pridobili pravice do višje plače v celoti.
Krovni dogovor bo med drugim vključeval tudi določbo, po kateri bo regres za letni dopust prihodnje leto za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov. V obeh letih pa bo izplačan v marcu pri februarski plači, tako kot že letos, in ne šele junija, z majsko plačo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje