Menu ItemVlada je zaradi pripomb parlamentarne zakonodajno-pravne službe tik pred odločanjem na pristojnem odboru umaknila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev. "Glede na mnenje zakonodajno-pravne službe si želimo vzeti še nekaj časa, da preverimo ali so predlagane rešitve res najboljše in skladne z ustavo," je odločitev za umik pojasnila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Sodniško društvo umik zakona razume kot začasen zaplet.
Danes bi moral parlamentarni odbor za pravosodje odločati o vladnemu predlogu zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, ki naj bi ga nato jutri na izredni seji sprejel državni zbor (DZ). Vendar se je vlada zaradi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ oziroma ocene, da je rešitev neustavna, tik pred zdajci odločila predlog zakona umakniti. Da je to storila, je razvidno tudi iz dokumenta, ki ga je na Twitterju objavila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.
Čakamo "happy end".@vladaRS pic.twitter.com/dmYYl5EUME
— Jelka Godec (@jelka_godec) February 2, 2023
Po besedah ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan se na vladi strinjajo, da položaj na področju plač sodnikov ni ustrezen, na kar opozarjajo tudi mednarodne organizacije. Vendar si na vladi želijo predlog zakona o začasnih dodatkih ponovno preučiti zaradi pomislekov zakonodajno-pravne službe v državnem zboru. “Glede na njihovo mnenje si želimo vzeti še nekaj časa, da še enkrat podrobno preverimo ali so predlagane rešitve res najboljše in skladne z ustavo,” je dejala ministrica Švarc Pipan. Kot je dodala, bodo predlog po potrebi tudi prilagodili.
Zakonodajno-pravna služba je imela namreč na predlog zakona kar nekaj pripomb. V svojem mnenju je med drugim opozorila, da bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, tudi predsednika republike, vlade, ministrov, predsednika DZ, predsednika in sodnikov ustavnega sodišča. Vlada bi tako korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, predlog zakona pa bi lahko bil tudi sporen z vidika načela delitve oblasti, so opozorili.
V luči zagotavljanja neodvisnosti sodstva pa je zakonodajno-pravna služba DZ opozorila tudi na neustreznost ureditve trajanja dodatka. Zakon namreč predvideva, da bi pravosodni funkcionarji dodatek prejemali do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju, vendar najdlje do konca leta 2023. “Z določitvijo datuma, po katerem naj bi sodnikom in državnim tožilcem pravica do dodatka po tem zakonu v vsakem primeru prenehala, predlagana ureditev ne preprečuje oziroma celo predvideva, da se njihove plače – v odsotnosti sprejetja plačne reforme v predvidenem roku – ponovno znižajo,” je zakonodajno-pravna služba DZ zapisala v mnenju.
Ob predstavljenih pomislekih ustavnopravne narave pa predlagana rešitev predstavlja tudi pomemben pravnosistemski odstop od koncepta ureditve plač v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, so še opozorili.
O nadaljnih korakih ni želela ugibati
Pravosodna ministrica o nadaljnjih korakih ni želela ugibati, zatrdila pa je, da umik ni posledica vala sindikalnih zahtev, ki so na plano prišle po obljubi dodatka sodnim funkcionarjem. Napovedala je, da bo ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik prihodnji teden sklicala sestanek s predstavniki bodočega pravosodnega stebra v novem javnem plačnem sistemu.
Po zdaj že umaknjenem predlogu vlade bi pravosodni funkcionarji od 1. januarja do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju, vendar najdlje do konca leta 2023, prejemali mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto. Višina dodatka ne bi bila odvisna od osnovne plače niti od specifike opravljanja posamezne funkcije, ampak bi bil dodatek izplačan v enaki višini vsem upravičencem.
Po ocenah ministrstva za pravosodje bi ta dodatek prejemalo 1093 sodnikov in tožilcev, finančni učinek začasnega ukrepa pa je bil na letni ravni ocenjen na 9,1 milijona evrov.
Sodniško društvo umik zakona razume kot začasen zaplet
V Slovenskem sodniškem društvu umik predloga zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev razumejo kot začasen zaplet, “saj je hitrost včasih slab zakonodajalec”. “Sodniki smo v svoji zavezanosti ustavi in zakonu najbolj zainteresirani, da so naše plače in sploh vsi prejemki urejeni brezhibno,” so sporočili iz društva.
V društvu menijo, da je zato treba natančno preučiti pripombe zakonodajno-pravne službe DZ in na utemeljene reagirati z ustreznimi korekcijami predloga, neutemeljene pa zavrniti.
“Prepričani smo, da bo vlada to storila in svoje obljube za krepitev pravne države, tudi te konkretne, ne bo prelomila. Zato smo tudi prepričani, da bo morebitno današnje zadovoljstvo tistih, ki se ne morejo sprijazniti, da se sodstvo krepi tudi skozi materialno neodvisnost, kratkotrajno,” je zapisala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.
1/ V Slovenskem sodniškem društvu @SodniskoDrustvo umik zakonskega predloga razumemo kot začasen zaplet, saj je hitrost včasih slab zakonodajalec. Sodniki smo v svoji zavezanosti ustavi in zakonu najbolj zainteresirani, da so naše plače in sploh vsi prejemki urejeni brezhibno.
— Slovensko sodniško društvo (@SodniskoDrustvo) February 2, 2023
V društvu tožilcev razočarani nad odločitvijo vlade o umiku zakona o začasnem dodatku
V društvu državnih tožilcev so presenečeni in hkrati razočarani nad odločitvijo vlade, da umakne predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev iz zakonodajne procedure. Pričakujejo, da je umik zgolj začasen in ga bo vlada v najkrajšem možnem času vrnila v zakonodajni postopek, je zapisal predsednik društva Boštjan Valenčič.
Valenčič od vlade pričakuje tudi, da bo z vrnitvijo zakona v državni zbor odpravila ugotovljena in javnosti predstavljena plačna nesorazmerja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje