Menu Item
Vlada je v proračunu za leto 2026 zagotovila dodatnih 750.000 evrov za štipendije za pedagoške poklice, s katerimi želijo mlade motivirati za odločitev za učiteljski poklic. V šolstvu že dolgo opozarjajo na pomanjkanje učiteljev in poudarjajo, da je stanje alarmantno.
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela dopolnjen predlog državnega proračuna za leto 2026, in sicer je zagotovila dodatnih 750.000 evrov za štipendije za pedagoške poklice. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo ta sredstva zagotovilo znotraj svojega finančnega načrta, tako da skupni prihodki in odhodki ostajajo nespremenjeni.
Predlog državnega proračuna za leto 2026 je vlada skupaj s predlogom sprememb proračuna za leto 2025 poslala v obravnavo v DZ konec septembra. V njem je predvidela 15,9 milijarde evrov prihodkov ter 17,1 milijarde evrov odhodkov. Proračunska poraba bo tako za 1,2 milijarde evrov višja od prihodkov, kar predstavlja 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda.
V preteklih tednih so se s temi načrti seznanila delovna telesa DZ, nato pa se je gradivo vrnilo v obravnavo vladi, da bi se opredelila do vloženih dopolnil ter na podlagi teh opredelitev in zadnjih analiz gospodarskih gibanj in realizacije državnega proračuna za tekoče leto pripravila dopolnjen predlog državnega proračuna. To je storila na današnji dopisni seji.
Kot so po seji sporočili z ministrstva za finance, bo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v svojem finančnem načrtu zagotovilo dodatne pravice porabe za štipendije za pedagoške poklice, hkrati pa bo za 750.000 evrov znižalo sredstva za podporne aktivnosti na področju izobraževanja in športa. S tem se bo omogočilo povečanje števila razpisanih štipendij s 100 na 300, mlade pa motiviralo za odločitev za učiteljski poklic. Ob tem je vlada zavrnila vsa vložena dopolnila, so dodali na ministrstvu.
DZ naj bi proračun za leto 2026 kot tudi spremembe proračuna za leto 2025 sprejel na redni novembrski seji.
Huda kriza šolstva
Na pomanjkanje učiteljev v šolstvu opozarjajo že dolgo in poudarjajo, da je stanje alarmantno. V vzgojno-izobraževalnih zavodih se že več let soočajo z vse hujšo kadrovsko krizo, ki po opozorilu združenja ravnateljev ogroža kakovost izobraževalnega procesa. Septembrska raziskava združenja ravnateljev razkriva manko skoraj 7.000 vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev. V združenju zato pozivajo k sistemskim rešitvam, ki naj temeljijo na boljšem plačilu in boljših pogojih za delo ter uveljavitvi avtonomije in ugleda učiteljskega poklica.
Zakaj si vse manj mladih želi postati učitelji? “Nizka plača, zelo velike razlike v plačah učiteljev začetnikov, če jih primerjamo z mednarodnim povprečjem, slabši pogoji dela in ugled učiteljskega poklica v družbi, v zadnjem obdobju pa zelo pogostokrat vmešavanje staršev učencev v strokovno delo in odločitve pedagoških delavcev …” je razloge nedavno za N1 naštel dekan ljubljanske pedagoške fakultete dr. Janez Vogrinc. Kot smo poročali, je zanimanje za vpis na pedagoške študije v zadnjih letih med dijaki upadlo. Predvsem je zaskrbljujoče nizko zanimanje za študij razrednega pouka in slovenščine.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje podeljuje štipendije za nekatere pedagoške naravoslovne programe. Toda v lanskem študijskem letu so dodelili štipendije zgolj 46 prijaviteljem – vsem, ki so pravočasno oddali prijavo na razpis in izpolnjevali razpisne pogoje.
Štipendije znašajo 200 evrov mesečno. Za prihodnje študijsko leto je ministrstvo povečalo število teh štipendij s sto na tristo. Štipendije so namenjene študiju pedagoških področij naravoslovja, tehnike, računalništva in posebnih potreb.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje