Menu Item
Vlada je sprejela izhodišča za pripravo predloga zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu, s katerim želijo poenostaviti in pospešiti postopke zaposlovanja tujih zdravstvenih delavcev. Sprejela je tudi izhodišča za pripravo zakona, ki bo med drugim naslovil naraščajoči absentizem.
“V Sloveniji se soočamo z naraščajočimi potrebami po zdravstvenih storitvah in kadrih, zato je priprava novega predloga zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu nujna,” so na uradu vlade za komuniciranje (Ukom) zapisali v sporočilu za javnost. Predlog zakona poenostavlja in pospešuje postopke zaposlovanja tujih zdravstvenih delavcev, kar bo pripomoglo k bolj dostopnemu zdravstvenemu sistemu. Predlog uvaja poenotene in skrajšane postopke za priznavanje poklicnih kvalifikacij tujih zdravstvenih delavcev, kar bo zmanjšalo stroške in administrativne ovire, so prepričani.
Novi ukrepi vključujejo možnost do šestmesečnega usposabljanja pri delodajalcu, ureditev priznanja kvalifikacij za demonstracijske operacije in poenotenje stroškov postopkov. Predlog zakona določa tudi uvedbo izvedenca po potrebi za specifične izobraževalne programe, opravljanje strokovnih izpitov s tolmačem in vezanost zdravstvenih delavcev na zaposlitev pri delodajalcu po zaključku postopka. “S temi spremembami želimo zagotoviti stabilno delovanje zdravstvenega sistema in olajšati vključevanje tujih zdravstvenih delavcev v naše okolje,” so zapisali.
Kako se lotiti naraščajočega absentizema?
Vlada je danes sprejela tudi izhodišča za pripravo zakona o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti. Zakon bo naslovil naraščajoči absentizem, torej odsotnost z dela zaradi bolniških odsotnosti, izboljšal ohranjanje zmožnosti za delo in poenotil kriterije za ocenjevanje slednjega, so zapisali. Izvedenski organi so namreč razpršeni med različne zavode in delujejo brez povezav. Ministrstvo za delo imenuje komisije, ki delujejo po različnih zakonodajah, kar povzroča nepovezano reševanje primerov in dolgotrajne postopke.
Cilji zakona so tudi boljša kadrovska izkoriščenost in zmanjšanje pomanjkanja izvedencev, zmanjšanje absentizma z vključevanjem specialistov medicine dela v prvih 90 dneh odsotnosti z dela ter uvajanje enotne delovne dokumentacije in načrtov vračanja na delo. Prednosti skupnega izvedenskega organa vključujejo tesnejše sodelovanje med posameznimi izvedenskimi organi, delodajalci in specialisti medicine dela, enakomerno in strokovno obravnavo zavarovanih oseb, usmerjeno v hitro vračanje na delo ali v pridobitev pravic socialne varnosti, ter usklajeno izgradnjo strokovnih kriterijev in diagnostičnih postopkov, so dodali.
Prihranili bodo z zmanjšanjem neposrednih in posrednih stroškov izvedenstva ter administrativnih stroškov. Zakon bo centralizirano uredil področje izvedenstva in izboljšal učinkovitost reševanja zadev na področju socialne varnosti. Finančni izračuni bodo pripravljeni do osnutka predloga zakona, so še sporočili z Ukoma.
Kadrovske spremembe v zdravstvu
Vlada je na današnji seji podala soglasje k razrešitvi Andraža Jaklja z mesta generalnega direktorja Onkološkega inštituta Ljubljana. Funkcijo bo Jakelj, ki je s položaja odstopil sam, opravljal še do 31. avgusta.
Za vodenje urada za nabavo, kakovost in investicije v zdravstvu pa je vlada imenovala Tomaža Pliberška. Vlada je julija lani s položaja namreč razrešila prvega direktorja urada Aleša Šabedra in na njegovo mesto kot vršilca dolžnosti z 28. julijem imenovala Pliberška.
Vlada je prav tako danes podala soglasje k razrešitvi Metoda Kurenta z mesta direktorja Splošne bolnišnice Trbovlje s 30. septembrom. Svet trboveljske bolnišnice je namreč konec marca začel postopek razrešitve Kurenta, ki mu očitajo negativno poslovanje zavoda.
Vlada pritrdila reorganizaciji direkcije za vode
Vlada je na današnji seji soglašala z reorganizacijo direkcije za vode. Cilj je večja učinkovitost tega organa v sestavi ministrstva za naravne vire in prostor. Kot so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom), prenova organizacijske strukture direkcije za vode sledi ključnim ciljem, to je zmanjšanju zaostankov v postopkih v pristojnosti direkcije, zagotavljanju večjega nadzora nad izvajanjem obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda ter učinkovitemu izvajanju protipoplavnih projektov v fazi obnove.
Reorganizacija vzpostavlja pet stebrov, in sicer urad za planiranje in načrtovanje, urad za mnenja, soglasja in vodne pravice, urad za vzdrževanje voda, urad za investicije in skupne službe. Z njimi se združuje posamezna področja dela v zaokrožene celote “z namenom boljše organiziranosti dela in obvladovanja posameznih področij dela”.
Poleg tega so z mesta direktorice razrešili Nežo Kodre, ki se zdaj seli na čelo inštituta za vode. V. d. direktorice direkcije bo Urška Hočevar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje