Menu Item
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij vladi predlaga, naj zaradi prezasedenosti zaporov izda odlok o zaostrenih varnostnih razmerah. Menijo, da bi na podlagi zasedenosti zaporov, ki je trenutno 140,7-odstotna, vlada morala določiti tudi možnost prekinitve prestajanja zapora.
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij predlaga, naj vlada izda odlok o zaostrenih varnostnih razmerah v zaporih zaradi prezasedenosti.
Novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki jo je DZ sprejel septembra, daje vladi pravno podlago, da sprejme odlok za začasne ukrepe v zaporih v primeru zaostrenih varnostnih razmer zaradi prezasedenosti.
Kot so za STA pojasnili na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, je trenutna zasedenost zavodov za prestajanje kazni zapora 140,7-odstotna. Prav tako je delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista dosegel 3,5 varovane osebe. To pomeni, da so skladno z novelo že podane zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav.
O alarmantnem stanju smo v rubriki Poglobljeno poročali tudi na N1. Več preberite v člankih Izredne razmere v slovenskih zaporih: kaj smo videli med zaporniki in Reševanje izrednih razmer. “Izbiramo med samimi slabimi možnostmi”.
Uprava je zato na ministrstvo za pravosodje podala pobudo, da vladi predlaga izdajo odloka. Trenutno pripravljajo gradivo za medresorsko usklajevanje in pričakujejo, da bo vlada odlok sprejela v kratkem, so pojasnili na upravi.
Izmed nabora treh ukrepov, ki jih predvideva novela zakona, predlagajo, naj naloge pravosodnega policista začnejo opravljati tudi zaposleni v upravi, ki so že bili pravosodni policisti. Poleg tega predlagajo ukrep prekinitve prestajanja zaporne kazni.
Poudarili so, da bodo vsak primer v okviru možnosti izreka prekinitve prestajanja zaporne kazni temeljito proučili in pretehtali. Pri tem bodo upoštevali vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo tega ukrepa. Med temi so osebnost obsojenca in njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja kaznivega dejanja, način nastopa kazni in mogoči odprti kazenski postopki.
Uradne ocene števila takih obsojencev še nimajo, je pa generalni direktor uprave Bojan Majcen na seji odbora za pravosodje, na katerem so obravnavali predlog novele, pojasnil, da so med epidemijo covida-19 kazen prekinili manj kot 200 obsojencem, “sedaj pa bo ta številka bistveno manjša”. Med epidemijo se je ta ukrep izkazal kot učinkovit pri zmanjševanju prezasedenosti. To je vplivalo na učinkovito zagotavljanje varnosti in dostojno prestajanje zapora, so navedli na upravi.
Zavodi sicer že pripravljajo nabor kandidatov, ki so delali kot pravosodni policisti in so pripravljeni prevzeti naloge teh s polnimi pooblastili. Gre za javne uslužbence, ki so trenutno zaposleni na drugih delovnih mestih v upravi, posameznike, ki so bili v preteklosti zaposleni v upravi kot pravosodni policisti in so trenutno zaposleni pri drugem delodajalcu, ter upokojene sodelavce.
Vlada lahko začasne ukrepe skladno z zakonom določi največ za tri mesece. Če zaostrene varnostne razmere v zavodih trajajo dlje kot tri mesece, lahko vlada z odlokom njihovo trajanje na predlog ministra podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!