Menu Item
Poslanci so začeli pregled zakonskih predlogov, povezanih z romskimi vprašanji. Predloga novele zakona o šoli, ki predvideva ukrepe za nasilne otroke, med drugim izključitev iz šole, vlada ne podpira. Na burne odzive koalicije so naleteli tudi nadaljnji predlogi NSi, s katerimi želijo preprečevati oziroma omejiti zlorabe socialnih transferjev - zavodu za zaposlovanje bi denimo omogočili, da po šestih mesecih brezposelnosti osebo napoti na delovno mesto, za katero se zahteva do dve stopnji nižja izobrazba, pa tudi znižali otroški dodatek, če otrok ne zaključi osnovne šole.
V NSi so zaradi nedavnih primerov nasilja na šolah z novelo zakona o osnovni šoli predlagali, da bi v primeru težjih ali ponavljajočih se kršitev učenca, imele šole na voljo tri dodatne vzgojne ukrepe.
To je začasno izobraževanje na daljavo, začasna vključitev v vzgojni program za socializacijo ali začasna izključitev. Predlagajo tudi, da se v pravila šolskega reda dodajo tudi dolžnosti in odgovornosti staršev, je v imenu predlagateljev na seji predstavila poslanka NSi Iva Dimic.
Vlada predloga novele zakona ne podpira. Izključitev krši učenčevo pravico do osnovnošolskega izobraževanja, ki je skladna z ustavo, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič.
Zakon že zdaj vsebuje rešitve, ki jih ima na voljo osnovna šola, da ukrepa v primerih, ko je učenca iz vzgojnih razlogov možno prešolati na drugo šolo, tudi brez soglasja staršev. Poseg v posamezne določbe zakona, četudi z namenom vzgojnega ukrepanja, bi pomenil kršitev otrokovih pravic. Izobraževanje na daljavo lahko šola organizira le, če je to potrebno zaradi preprečevanja ali omilitev posledic naravnih in drugih nesreč.
Kot sistemsko vprašljivo so izpostavili, da bi šola z internim aktom starše zavezala k določenim obveznostim, ne da bi zakonodaja predvidela posledice njihove neodzivnosti. Vlada je predlog mestoma ocenila kot neustrezen, pomanjkljiv, sistemsko nedorečen in nekonsistenten, je še dejala.
Tudi v poslanski skupini Svoboda so izpostavili enake pomisleke, zato predloga novele ne podpirajo. Slovenija ima enega najboljših šolskih sistemov na svetu, tudi zato, ker vsem ponuja enake možnosti za pridobivanje znanja, je v imenu poslanske skupine Svoboda dejala poslanka Mirjam Bon Klanjšček. “Znanje mora postati ena temeljnih vrednot naše družbe, z razvijanjem delovnih in učnih navad otrok in učencev, individualne odgovornosti ter krepitvijo zavesti o pomembnosti znanja in pismenosti. Tega pa žal ne bomo dosegli z izključevanjem in poseganjem v pravice otrok,” je dejala.
NSi in SDS: Izključitev je začasni ukrep
V SDS predlog NSi podpirajo in poudarjajo, da gre pri izključitvi za začasen ukrep ter da je smisel osnovnošolskega izobraževanja, da se takemu otroku pomaga in se ga vključi v program, ki mu bo omogočil, da bo osnovno šolo tudi uspešno končal. “Naši otroci imajo pravico do varnega in urejenega okolja in nemotenega šolanja,” je v stališču predstavila poslanka SDS Alenka Jeraj.
Medvrstniško nasilje v Sloveniji je resen problem, je v imenu poslanske skupine NSi dejal poslanec Aleksander Reberšek. Ob tem je izpostavil, da so ravnatelji, policija, centri za socialno delo brez resnih pristojnosti. “Vse otroke, učitelje in starše pa lahko terorizira en učenec, ki dobro ve, da mu nihče nič ne more. In to moramo spremeniti,” je dejal. Vzgojno delovanje šole pa je lahko po njegovem mnenju uspešno in učinkovito samo ob sodelovanju staršev.
Vsako medvrstniško nasilje je potrebno obravnavati resno in premišljeno, je v imenu poslanske skupine dejal poslanec SD Damijan Zrim. “Zavedati se moramo, da posploševanje za posamezno skupino ljudi zaradi nasilnega vedenja enega posameznika vodi samo še v dodatno marginalizacijo ranljivih skupin, kar na koncu samo še bolj otežuje njihovo integracijo v šolo in širšo družbo,” je dejal. Predlagane rešitve, ki jih vključuje predlog novele zakona o osnovni šoli, so po večinskem mnenju poslanske skupine premalo premišljene, zato jih ne bodo podprli.
“Samo zaradi izoliranih incidentov pripadnikov romske skupnosti ni pravično kriviti in posploševati posameznih nepridipravov na celo skupnost, ki je že tako ali tako ali tako ranljiva in stigmatizirana,” je v stališču poslanske skupine dejala poslanka Levice Tatjana Greif in dodala, da je obvezno šolstvo temeljna civilizacijska pridobitev. “Šole morajo biti varno okolje za otroke in tudi za odrasle, ki v teh šolah delajo. Zavedati pa se moramo tudi tega, noben otrok se ne rodi nasilen,” je dodala. V Levici predloga novele zakona ne bodo podprli.
V NSi bi otroške dodatke znižali za 33 odstotkov, če otrok ne konča osnovne šole
Nadalje je DZ obravnavali še novele in dopolnitve zakonov, s katerimi želijo preprečevati oziroma omejiti zlorabe socialnih transferjev. V NSi so zakonske spremembe urejanja trga dela ob izjemno nizki stopnji brezposelnosti pripravili z namenom aktivirati iskalce zaposlitve in preprečiti fiktivne prijave v evidencah brezposelnih. Menijo, da je treba zlorabam socialnih transferjev narediti konec.
Zato s predlogom novele o urejanju trga dela predlagajo, da bi zavodu za zaposlovanje omogočili, da po šestih mesecih brezposelno osebo napoti na delovno mesto, za katero se zahteva do dve stopnji nižja izobrazba in da bi osebo, ki krši obveznosti do zavoda, prenehali voditi v evidenci brezposelnih oseb na dan izdaje odločbe.
S predlogom novele zakona o socialno varstvenih prejemkih predlagajo, da se denarna socialna pomoč tri mesece izplačuje v naravi, če otrok neupravičeno ne obiskuje pouka osnovne šole. Denarna socialna pomoč bi se tri mesece izplačevala v naravi, tudi če bi obstajala dolg do javnih služb ali vzgojno izobraževalnih zavodov.
S predlogom dopolnitev zakona o starševskem varstvu pa želijo, da bi se tudi otroški dodatek izplačeval v materialni obliki, če učenec ne obiskuje pouka. Če otrok ne nadaljuje izobraževanja v srednji šoli, se znesek otroškega dodatka zniža za 33 odstotkov oz. za tisti del, ki je namenjen izobraževanju. Za otroke s posebnimi potrebami pa bi se še naprej izplačeval v celoti.
S tem želijo v NSi spodbuditi starše, da otrokom omogočijo dokončanje najmanj osnovne šole, kar je podlaga za vstop na trg dela in samostojno življenje.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec se je opredelil do celotnega zakonodajnega svežnja NSi. Meni, da pri predlogu novele zakona o urejanju trga dela “zgrešimo tarčo”, saj romska populacija izobrazbe ponavadi sploh nima, z znižanjem stopnje izobrazbe Slovencem pa bodo delodajalci na delovna mesta, ki bi jih lahko zasedli Romi, raje vzeli njih.
Ministrstvo za delo z željo po zaposlovanju več Romov
Pri predlogu dopolnitev zakona o starševskem varstvu, ki predvideva, da bi se socialne pomoči oz. otroški dodatki znižali za 33 odstotkov, če otrok ne konča osnovne šole, minister izpostavlja, da ni študije, ki bi dokazovala, da bodo zaradi takšnega ukrepa otroci res zaključili šolanje. Podobno pa je tudi z zakonom o socialnovarstvenih prejemkih, ki predvideva izplačevanje socialne pomoči v naravi, če otrok ne obiskuje šole, meni minister.
Minister je dodal, da so do današnjega stanja v jugovzhodni Sloveniji pripeljala desetletja zanemarjanja, nekomunikacije z romsko skupnostjo. Tudi cilj vlade je uspešno sodelovanje in sobivanje z romsko skupnostjo, zato pripravljajo sistematičen pristop. Od 1. decembra bodo začeli zaposlovanje 30 dodatnih socialnih delavcev, ki se bodo ukvarjali z romsko populacijo, v zakonu o osnovni šoli pa bodo opredelili, da mora šola center za socialno delo sprotno obveščati o njegovi odsotnosti.
Z zavodom za zaposlovanje pa pripravljajo pilotni projekt Romano, s katerim bodo poskusili zaposliti določeno število Romov, zato da bodo ti lahko postali zgled dobre prakse v svojih okoljih, je nanizal Mesec.
Tudi v Svobodi menijo, da predlog ni ustrezen in ne bi dosegel svojega namena. Opozarjajo pa tudi, da je predlagana ureditev v nasprotju z ustavo, saj posega v pravico do svobode dela in v pravico do pravnega sredstva. Predlog novele zakona o socialno varstvenih prejemkih pa po njihovem mnenju ne upošteva, da se mnoge družine soočajo s kompleksnimi težavami, ki jih preprosto ni mogoče rešiti z odvzemom denarne socialne pomoči ali z izplačilom pomoči v obliki materialnih dobrin. Tovrstne spremembe niso sorazmerne z ustavno zagotovljenimi pravicami in bi lahko imele celo nasproten učinek kot ga želijo doseči predlagatelji, menijo.
V SDS paket zakonskih sprememb NSi podpirajo. Predlog novele zakona o urejanju trga dela podpirajo, saj zagovarjajo stališče, da je zaposlitev najpomembnejši način zagotavljanja socialne varnosti. Pravice romske skupnosti ne pomenijo, da za starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo, ni posledic in da ni posledic za neplačevanje obveznosti ali celo kazniva ravnanja, so poudarili.
“Populistična norost”
V SD opozarjajo, da bi negativne posledice morebitnega sprejema predloga novele zakona o urejanju trga dela čutili predvsem mladi, prvi iskalci zaposlitve, ki imajo višjo ali visoko izobrazbo ter starejši delavci z nižjo izobrazbo. To bi vodilo v naraščanje števila dolgotrajno brezposelnih oseb. Opozarjajo tudi, da denarna socialna pomoč ni namenjena spodbujanju izobraževanja, ampak zagotavljanju materialnih pogojev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potrebščin posameznika ali družine, ki je socialno ogrožena.
Predlog novele zakona o urejanju trga dela so v Levici označili za populistično norost, predlog pa je po njihovem mnenju antisocialen, antidelavski in tudi ironičen. Država bi po njihovem mnenju še tiste Rome, ki jim uspe pridobiti izobrazbo, silila opravljati dela za občutno nižje plačilo, menijo. Menijo, da je neprimeren tudi ukrep izplačevanja socialne pomoči v naravi, saj bi to poslabšalo stanje v finančno šibkejših družinah. Poudarili so, da je trenutno odločitev za izplačevanje socialne pomoči v naravi prepuščena strokovni presoji socialnih delavcev.
NSi je v parlamentarno proceduro vložila paket zakonskih predlogov NSi, povezanih z romskimi vprašanji in temelji na svežnju zakonov, ki jih je v DZ vložila že skupina županov občin jugovzhodne Slovenije in Posavja, a jih je DZ zavrnil. Med njimi predloge novel zakonov o osnovni šoli, o urejanju trga dela in o socialno varstvenih prejemkih ter predlog dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. DZ bo o njih glasoval v četrtek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje