Menu Item
Predlog zakona o spremembi kazenskega zakonika, po katerem bi se vzpostavilo kaznivo dejanje napada na zdravstvenega delavca, je končal zakonodajno pot. V koaliciji menijo, da predlog zakona ni primeren in opozarjajo na številne pravne dileme, ki se pojavljajo ob tem. V opoziciji pa so kritični do vlade, ki ne rešuje težav v zdravstvu.
Predlog spremembe kazenskega zakonika za večje kazenskopravno varstvo in zaščito zdravstvenih delavcev so v državni zbor z zbranimi 7.561 podpisi vložile zbornice s področja zdravstva. Po predlogu bi se vzpostavilo kaznivo dejanje napada na zdravstvenega delavca, s čimer so želeli pobudniki prispevati k manj nasilni družbi, vendar ni dobil podpore na matičnem odboru za pravosodje.
Andrej Hoivik (SDS) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin spomnil, da je SDS v začetku oktobra zapustila sejo matičnega odbora za pravosodje in o predlogu ni glasovala. Sejo so bojkotirali, ker predsednica odbora Lena Grgurevič nanjo ni želela povabiti predstavnikov organizacij, ki bi širše opisali stiske zdravstvenega osebja ob nasilju pacientov, je poudaril. V SDS pa so kritični tudi do vlade in vladne koalicije. Bojijo se namreč, da bo zdravstvena reforma vodila v izgubo zdravstvenega osebja in daljšanje čakalnih vrst, s tem pa tudi v onemogočanje zdravstvene oskrbe.
Nasilja v družbi je vedno več, pogosto so mu izpostavljeni tudi zdravstveni delavci, je ocenil Franc Medic (NSi). Zgovoren je podatek, da so v ljubljanskem kliničnem centru lani zabeležili 500 primerov nasilja zoper zdravstvene delavce, od tega je morala v 84 primerih posredovati policija, je izpostavil. Tudi Medic je bil kritičen do vlade, ki po njegovem mnenju ne rešuje težav v zdravstvu, ne ponudi roke zdravnikom na nobenem področju, niti pri zaščiti njihove varnosti.
Svoboda o “lomastenju po zakonih”
Predlog zakona je utemeljen s številnimi in vse pogostejšimi primeri nasilja, a poseg v kazenski zakonik mora biti uporabljen zgolj, ko so izčrpana vsa druga sredstva v okviru obstoječih predpisov, je izpostavila Meira Hot (SD). Pri predlogu pa se pojavljajo tudi pomembne pravne dileme in strokovna opozorila, je dodala. V SD izražajo podporo zdravstvenim in drugim delavcem, ki so žrtve nasilja zaradi svojega dela.
V Levici menijo, da veljavna ureditev zagotavlja splošno kazenskopravno varstvo vsem poklicem, tudi zdravstvenim delavcem in njihovim sodelavcem. Bo pa z vidika vsesplošnega naraščanja nasilja treba preučiti tudi možnost za splošnejšo opredelitev novega kaznivega dejanja ali dopolnitev katerega od obstoječih, tako da bodo pokriti vsi poklici oziroma službe, pri katerih lahko pride do napadov zaradi opravljanja službe, je poudaril Milan Jakopovič. V Levici verjamejo, da bosta vlada in pristojno ministrstvo pripravila ustrezne predloge.
Pričakovanja predlagateljev, ki želijo posebno ureditev za zgolj eno skupino zaposlenih, niso primerna, prav tako gre za pravno normiranje ravnanj, ki so že opredeljena kot kazniva, je poudarila Lena Grgurevič (Svoboda). “Takšno lomastenje po zakonih, nesistemsko urejanje položaja zgolj ene skupine zaposlenih brez resne analize stanja in mimo opozoril stroke je izjemno škodljivo in ruši obstoječo kazenskopravno ureditev,” je ocenila. Predloga zakona v Svobodi ne morejo podpreti, probleme nasilja v zdravstvenih ustanovah pa je po njihovem mnenju treba reševati operativno.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje