Menu Item
Po napovedih je vlada na današnji seji potrdila predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. S tem so se končala dolgotrajna usklajevanja med ministrstvi in drugimi uporabniki, vlada pa je predloga proračunov za leti 2025 in 2026 poslala v državni zbor. Vlada je potrdila tudi predlog novega plačnega zakona za javni sektor, po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča pa zakon "predstavlja podlago za največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih".
Vlada je na današnji seji potrdila predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti, njuno pripravo pa je začela že pred časom. Podpredsednik vlade in finančni minister Klemen Boštjančič je po seji vlade dejal, da so prihodki za leto 2025 načrtovani v višini 15,2 milijarde evra, odhodki pa na 17,2 milijarde evra.
Ob tem je dejal, da so prihodki v primerjavi z lani sprejetim proračunom za leto 2025 višji za 4,6 odstotka, odhodki pa za osem odstotkov. Proračunski primanjkljaj je tako načrtovan v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda.
Za leto 2026 naj bi se proračunski primanjkljaj po načrtih v primerjavi z letom 2025 znižal, znašal naj bi namreč 1,2 milijarde evra oziroma 1,6 bruto domačega proizvoda.
“V ospredju proračunov za leto 2025 in 2026 bodo v ospredju ukrepi za krepitev slovenskega gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij, stanovanjske in podnebne politike, ki bodo podprti tudi z evropskimi viri. Še vedno z javnimi sredstvi za prihodnje leto podpiramo tudi ukrepe za odpravo posledic poplav, ki so zagotovoljena v skladu za obnovo Slovenije. Trenutno je tam na voljo 168 milijonov evrov ” je izpostavil Boštjančič.
Finančni minister je ob tem še dodal, da ima Slovenija poleg obeh proračunov do vključno 2026 na voljo tudi sredstva iz načrta za okrevanje in odporo, ki pa si jih je treba zaslužiti s predhodno izvedenimi reformami. Po njegovih besedah bo naša država iz Bruslja kmalu prejela nov del sredstev, to naj bi se zgodilo konec oktobra oziroma v začetku novembra, gre za pa sredstva v višini 258 milijonov evrov. Po tem izplačilu bo Slovenija prejela že 41 odstotkov prilivov vseh razpoložljivih sredstev iz tega naslova oziroma 1,1 milijarde evrov.
Vlada je na današnji seji potrdila tudi predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026, ki vključuje tudi 5,2-odstotno uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025, kot je bilo dogovorjeno s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Na podlagi uskladitve se bodo zaposlenim v prihodnjem letu zvišale neto plače, je dejal finančni minister.
“Predlog zakona določa tudi letni dodatek za upokojence in povprečnine za občine v prihodnjih dveh letih. Zaradi dejstva, da dogovor z občinskimi združenji še ni sklenjen, bo višina povprečnin kasneje spremenjena z amandmajem v državnem zboru,” je dodal Boštjančič.
Ministri so se seznanili še z osnutkom srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Republike Slovenije za obdobje 2025-2028, ki je pripravljen na podlagi novih fiskalnih pravil EU. Načrt predvideva štiriletno obdobje konsolidacije, ki bo zagotovila zmanjševanje dolga sektorja država in srednjeročno ohranjanje primanjkljaja sektorja pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda.
“Ohranjamo eno najvišjih ravni investicij med državami EU, in sicer okrog ravni petih odstotkov bruto domačega proizvoda. Slovenija je povsem v vrhu držav EU po višini državnih investicij. In prav te državne investicije so v veliki meri tudi motor gospodarstva,” je poudaril minister za finance.
Boštjančič: Zelo sem vesel potrditve zakona o plačni reformi
Po napovedih je vlada potrdila tudi predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Zakon so v pogajanjih med vlado in sindikati skoraj v celoti uskladili ter v torek podpisali izjavo o stopnji usklajenosti. Za dosego cilja, ki je vstop v prenovljen plačni sistem s 1. januarjem 2025, pa vlado in sindikate čaka še kar nekaj dela.
Tako na vladni kot sindikalni strani so po torkovem podpisu izrazili zadovoljstvo in izpostavili, da gre za največjo prenovo sistema plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih ter da je že bilo opravljenega veliko dela. Obenem pa so opozorili, da še niso na cilju. Skleniti morajo še kolektivne pogodbe, s katerimi bodo med drugim določene nove, višje uvrstitve delovnih mest, kar je za javne uslužbence bistvenega pomena.
Finančni minister Klemen Boštjančič je po seji vlade dejal, da je vesel, da je vladi po dolgotrajnih in intenzivnih pogajanjih uspelo podpisati izjavo o usklajenosti, da je vlada lahko potrdila predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
“Ta zakon predstavlja podlago za največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih,” je dejal Boštjančič in se zahvalil socialnim partnerjem in vladnim predstavnikom za konstruktivno sodelovanje ter trud, ki so ga in ga še bodo vložili v oblikovanje novega plačnega sistema.
Ob tem je poudaril, da delo še zdaleč ni končano, saj jih čaka še zaključek pogajanj o stebrih, ko bodo določili tudi končne zneske, takrat pa bodo tudi znane konkretne številke, za koliko se bodo plače v javnem sektorju povišale. Boštjančič je dodal, da pa je tudi v tem delu že izpogajano več kot 95 odstotkov vsega.
Po njegovih besedah se je vlada danes odločila, da državnemu zboru predlaga, da do povišanja plač vladnim funkcionarjem – torej ministrom, državnim sekretarjem, funkcionarjem generalnega sekretariata vlade ter tudi poslancem in funkcionarjem državnega sveta – pride z zamikom, šele ob sklicu novega državnega zbora.
Plače pravosodnih funkcionarjev ter ostalih funkcionarjev, kot so predsednica države, župani, predsednik protikorupcijske komisije in varuh človekovih pravic, pa naj bi se usklajevale postopno, podobno kot javnim uslužbencem.
Skupni učinek celotne plačne reforme je ocenjen na 1,4 milijarde evrov. Ta znesek se bo v prihodnjih štirih letih porazdelil na po približno 350 milijonov evrov vsako leto, je še povedal finančni minister.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!