Vlada potrdila obrambno resolucijo, Levica glasovala proti

Slovenija mora posodobiti obrambno resolucijo pred junijskim vrhom zveze Nata v Haagu, kjer se pričakuje, da bo zavezništvo postavilo novo spodnjo mejo odstotka, ki ga morajo države zavezništva namenjati za obrambo. V mednarodni skupnosti se namreč že dlje časa pojavljajo resni namigi, da naj bi Nato od držav članic zahteval, da od junija dalje za obrambo namenjajo najmanj tri odstotke BDP, morda celo več.

Predsednik SD in minister za gospodarstvo Matjaž Han je ob odhodu s seje vlade dejal, da današnja razprava ni bila polemična, podprli pa so jo vsi štirje ministri iz vrst SD. "Ključno je, da obrambna resolucija ne bo zarezala v socialne in druge transferje. Po svetu divjajo vojne, ampak imamo tudi gospodarske težave," je dejal Han.

Ob tem je dejal, da bi vladi predlagal tudi, da skliče na sestanek predsednike vseh parlamentarnih strank, saj obrambna resolucija ni stvar ne vlade ne ene same stranke, temveč gre za širši družbeni dogovor, ki presega strankarske meje.

Levica: Nasprotujemo oboroževalni histeriji na škodo ljudi

Iz Levice so sporočili, da so vsi trije njihovi ministri glasovali proti resoluciji. Ob tem so dodali, da se obrambna resolucija sprejema že tretjič v zadnjih štirih letih, njena vsebina pa sledi trenutno veljavni, le da je ta "na steroidih".

"Razlog za sprejemanje še ene resolucije je nadaljevanje podrejanja zahtevam zveze Nato in njegovih vojaško-industrijskih kompleksov. Vsi od predsednika Trumpa prek Ursule von der Leyen do generalnega sekretarja zveze Nato kličejo k povečevanju javnih izdatkov za vojsko, ki bo šlo na račun siromašenja socialne države in javnih storitev," so poudarili v najmanjši koalicijski stranki.

Po njihovem mnenju bi morali iskati vzroke za napete mednarodne odnose, oboroževanje in "geopolitično napenjanje mišic" pa sta le ena od vzrokov.

"V Levici takšno usmeritev zavračamo in opozarjamo, da nadaljevanje vedno istih politik lahko samo še naprej poglablja napetosti, v najslabšem primeru pa vodi tudi v spopad svetovnih razsežnosti," so zapisali in dodali, da bodo še naprej nasprotovali "oboroževalni histeriji na škodo ljudi".

V Levici so še izpostavili, da se je svet znašel v novi hladni vojni, Evropa pa bi se v teh razmerah prevzeti vlogo neuvrščenih in ne vloge ZDA ter zasledovati politiko miro in dialoga.

Sajovic: Resolucija je bila sprejeta z veliko podporo

Minister za obrambo Borut Sajovic je dejal, da je pomembno, da Slovenija ostane varna, stabilna in odporna država, ki je odločna pri obrambi. Poudaril je, da so na vladi opravili razpravo, pripomb ministrov ni bilo veliko, resolucijo pa je bila sprejeta z "visoko podporo".

"Večkrat sem dejal, da pri vprašanju slovenske varnosti in odpornosti ne gre za opozicijo ali koalicijo, temveč je vprašanje vseh nas. V državnem zboru pričakujem široko podporo, so pa legitimni vsi pomisleki, ki gredo v smeri, kaj bi še lahko izboljšali. Javna razprava je bila kvalitetna," je dejal Sajovic.

Dodal je, da je bila na vladi "velika enotnost, pripomb pa relativno malo", tiste, ki pa so bile, pa so bile upoštevane.

"Svet je na geostrateškem področju na viharju sprememb, zato se jim je treba prilagoditi, to dela tudi Slovenija. Izpolnjujemo zaveze, ki od leta 2014 niso bile izvedene. Smo ena od zadnjih držav zveze Nato, ki popravlja obrambno resolucijo, s katero se zavezujemo k povečanju sredstev, ki bodo krepila našo odpornost," je dejal minister za obrambo.

Časovnica resolucije predvideva, da bo naša država dosegla cilj dveh odstotkov BDP za obrambo v letu 2025, leta 2026 bi za obrambo namenili 2,2 odstotka, leta 2027 2,4 odstotka, leta 2028 2,6 odstotka, leta 2029 pa 2,8 odstotka BDP.

Po Sajovičevih besedah se vladi bolj, kot nakupi sredstev za obrambo, zdijo pomembne kadrovske krepitve Slovenske vojske po zgledu Teritorialne obrambe. "Če hočemo doseči zahtevane standarde v obdobju 10 ali 15 let, potrebujemo dodatne kadrovske kapacitete. Nadaljevali bomo pozitivne trende, veliko se ukvarjamo tudi s tem, da nas pri vprašanju varnosti podpre domača varnostna industrija," je dejal.

Več opreme za dvojno rabo in odpornosti bolnišnic

Izpostavil je vlaganje v opremo, ki ima dvojno rabo, krepitev kibernetske varnosti, zdravstvenih kapacitet, logistike in infrastrukture. Vlada z resolucijo krepi in povečuje tudi odpornost bolnišnične infrastrukture. Sajovic je dejal, da napovedi o gradnji in obnovi tretjega trakta oziroma prizidka Bolnišnice Petra Držaja postajajo realnost. Trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje, ko bo končan, pa bo tam 50 dodatnih postelj za vojaško in civilno rabo.

Ker na slovenskem ozemlju potekata dva pomembna transportna koridorja za zvezo Nato, bo treba področje zdravstva na tem področju še okrepiti, je dejal obrambni minister. Povečale se bodo vojaške zdravstvene kapacitete na sedmih lokacijah po državi: v UKC Maribor, v celjski, brežiški in novogoriški bolnišnici, psihiatrični bolnišnici Vojnik, URI Soča in Ortopedski bolnišnici Valdoltra.

Zdravstveni centri bodo namenjeni tako vojaškim potrebam kot tudi javnemu zdravstvu. V URI Soča in brežiški bolnišnici načrtujejo gradnjo novih prizidkov, v Vojniku dodatnih 62 postelj, v Novi Gorici nov oddelek za zdravljenje opeklin, v Mariboru pa nov epidemiološki oddelek. Vrednost teh investicij je ocenjena na slabih 220 milijonov evrov.

Vlada načrtuje tudi vzpostavitev treh dodatnih heliportov v mariborski, celjski in novogoriški bolnišnici, ki bodo v miru prispevali k boljšemu delovanju javnega zdravstva, v primeru izrednega stanja ali vojne pa k celoviti odpornosti države.

Sajovic: Ni potrebe po ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka

Resolucija predvideva tudi, da bi poleg Slovenske vojske po zgledu Teritorialne obrambe uvedla tudi "aktivne rezervne sile". Mirnodobna sestava Slovenske vojske naj bi sprva štela 10.000 pripadnikov, kasneje pa bi jo razširili na 30.000 pripadnikov. Ta predlog je bil po predstavitvi izhodišč v začetku maja deležen nekaterih kritih, kar pa obrambni minister Borut Sajovic zavrača.

Pravi namreč, da je bil sistem Teritorialne obrambe v času slovenske osamosvojitve dober sistem, saj je prinesel želene rezultate. "Žal mi je, da smo ga opustili," je dejal minister. Dejal je, da obrambna resolucija zajema obdobje 15 let in da obstaja dovolj časa, da država zagotovi ljudi, ki se bodo priključili tem t. i. "prostorskim silam".

"Leta 1991 nas je bilo približno 50.000 v Teritorialni obrambi, danes imamo v državi okoli 60.000 ljudi, ki imajo opravljeno temeljno vojaško usposabljanje. Prepričan sem, da bomo v obdobju, ki ga zajema ta resolucija, v sistem pripeljali dodatnih 30.000 ljudi. To je naša naloga," je dodal.

Sajovic je dejal, da ta trenutek ne vidi potrebe za uvedbo naborniškega sistema oziroma obveznega služenja vojaškega roka, čeprav o tem resno razmišljajo številne države v naši soseščini.

Minister za obrambo je poudaril, da "obramba države ne sme biti predmet prisile", zato bodo kadre v Slovenski vojski iskali na druge načine, kot na primer s štipendiranjem. Prepričan pa je, da ker v Evropi že več kot tri leta divja vojna, se prebivalci stare celine zavedajo, da varnost ni več samoumevna.

Da bo treba za obrambo in varnost nameniti več, je v zadnjih nekaj mesecih večkrat poudaril generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Njegove napovedi so bile, da bi morale članice zavezništva namenjati več kot tri odstotke BDP, ameriški predsednik Donald Trump pa je po vrnitvi v Belo hišo šel še korak dlje in dejal, da pričakuje od držav Nata, da namenijo vsaj pet odstotkov BDP.

Po zadnjem Ruttejem predlogu bi članice Nata izdatke, ki so namenjeni izključno za obrambo, dvignile na 3,5 odstotka BDP. Ob tem bi 1,5 odstotka BDP namenile za naložbe, ki so povezane z varnostjo in odpornostjo. Med slednje sodijo tudi investicije za dvojno uporabo, torej v vojaške in civilne namene.

V začetku marca je povečanje obrambnih izdatkov napovedala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dejala je namreč, da "mir v Evropi ni več samoumeven" in da se mora Evropa ponovno oborožiti. Ob tem je tudi napovedala, da bo Unija za naložbe držav članic v obrambo namenila 150 milijard evrov posojil.

Vlada se je pred tremi tedni na seji seznanila z resolucijo o obrambnih izdatkih, po potrditvi na vladi pa jo bo poslala v državni zbor na potrjevanje. Premier Golob je takrat dejal, da se je vlada že pred letom in pol lotila "celovite prenove obrambne in varnostne politike z namenom krepitve odpornosti slovenske družbe".

Prav tako predvideva izgradnjo obvezne rezerve, ki je skladno z zakonom o vojaški dolžnosti zamrznjena. Tako bi mirnodobno sestavo Slovenske vojske, za katero si prizadevajo, da bi štela 10.000 pripadnikov, po potrebi razširili do 30.000 pripadnikov.

Vlada je sporočila, da predlog resolucije nacionalno varnost obravnava celostno, poleg investicij v modernizacijo Slovenske vojske pa vključuje tudi krepitev nacionalne obrambne industrije in prispevanje k dvigu splošne odpornosti države in družbe.